Leva opozicija in njene nevladniške kohorte nas hočejo prepričati, da bo interventni zakon, o katerem bomo odločali na referendumu 11. oktobra, koristil le premožnim, obenem pa naj bi dolgoročno škodil Sloveniji, kot je dejal boter tranzicijske levice Milan Kučan. Vendar pa leva stran znova zavaja v želji škodovanja trenutni vladi. Poglejmo si kaj zakon zares prinaša.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026, prinaša obsežen sveženj sprememb na področjih davkov, socialnih prispevkov, podjetništva, zdravstva, pokojninskega sistema, najemnin in delovnih razmerij. Posega v deset različnih zakonov in uvaja tudi več začasnih ukrepov, katerih namen je med drugim zmanjšati nekatere stroške za gospodarstvo in prebivalstvo ter izboljšati pogoje za delo in razvoj.
Med pomembnejšimi ukrepi je tako imenovana razvojna kapica, s katero se določa najvišja osnova v višini 7500 evrov za obračun prispevkov za socialno varnost. Ukrep je namenjen predvsem razbremenitvi stroškov dela pri višje plačanih zaposlenih. Predlagatelji zakona navajajo, da bi s se s tem omogočili boljši pogoji za zadržanje in privabljanje visoko usposobljenega kadra. Različne gospodarske in podjetniške organizacije kapico pozdravljajo, a obenem upajo, da gre le za prvi korak v tej smeri in da bo kapica sčasoma obsegala lahko še večji del prebivalstva.
Pomembne spremembe so predvidene tudi za samozaposlene in normirance. Zakon spreminja pogoje pri določanju stroškov poslovanja pri samostojnih podjetnikih ter ureditev njihovega davčnega obravnavanja. Za zavezance, ki izpolnjujejo določene pogoje, ostaja možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri čemer so predvidene tudi posebne možnosti za nova podjetja. Tako bo zakon koristil manjšim in samostojnim podjetnikom.
Nadalje, prinaša tudi spremembe pri obdavčitvi prihodkov iz oddajanja premoženja v najem. Za oddajanje nepremičnin določenim skupinam najemnikov, med drugim mladim in mladim družinam, je predvidena ugodnejša davčna obravnava. Po podatkih Združenja mestnih občin Slovenije se stopnja dohodnine pri oddajanju v takšnih primerih znižuje z 25 na 5 odstotkov, medtem ko je za druge primere predvidena 15-odstotna stopnja.
Za vse nas kot potrošnike pa je pomemben tudi začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost (DDV) za energente. Zakon predvideva znižano, 9,5-odstotno stopnjo DDV za energente, s čimer naj bi se omilil vpliv njihovih cen na gospodinjstva in gospodarstvo. Ta ukrep je sicer časovno omejen.
Zatem bi zakon posegal tudi na področje zdravstva. Med drugim spreminja pravila glede soglasij za delo zdravstvenih delavcev ter sodelovanja med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Predvidene so tudi spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja. Na področju dolgotrajne oskrbe zakon med drugim ureja vprašanja prispevkov za socialno varnost. Predvideva odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic, ter za upokojence.
Med drugim interventnib zakon odlaga uporabo novega zakona o gostinstvu do leta 2027, na področju zdravstva pa uvaja omejitve regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti delodajalcem v primeru poškodb pri delu, razen pri naklepnem ravnanju.
Kot vidimo, prinaša zakon ugodnosti na številnih področjih in za različne poklice. Kaj pa, če levi opoziciji uspe in zakon ne bo sprejet? V nasprotju s Kučanovimi trditvami, bi to zares bilo slabo za Slovenijo.
Višji ali nižji davki?🤔
Uspešna država je tista, ki zna z razumnimi davki zagotavljati dobre javne storitve, hkrati pa ljudem pusti dovolj prostora za delo, ustvarjanje, zaposlovanje in investicije.
To je bistvo interventnega zakona. Na referendumu 4× ZA. 🇸🇮 pic.twitter.com/23dVExiDar
— Demokrati. (@DemokratiSLO) September 17, 2026
V tem primeru bodo upokojenci še naprej morali iz svojih pokojnin plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se sploh še ne izvaja. Prav tako jim bo prikrajšana možnost, da še naprej delajo, a obenem prejmejo celotno pokojnino. DDV na osnovna živila se ne bo zmanjšal, potrošniki pa ne bodo občutili lajšanja draginje na področju prehranskih produktov. Prav tako ne bo uvedena posebna nižja stopnja za semena, sadike in določena gnojila. Tudi DDV na energente, kot so plin, drva in daljinsko ogrevanje, ne bo mogel biti znižan.
Tisti, ki oddajajo stanovanja ali druge nepremičnine, bodo še naprej morali plačevati 25 namesto 15 odstotkov davka. Obenem ne bo posebne 5-odstotne obdavčitve za najemodajalce, ki oddajajo mlajšim od 30 let ali družinam z otroki. Kmetje in samozaposleni z najnižjimi prihodki ne bodo prejeli nižje osnove za socialne prispevke. Tudi samostojni podjetniki bodo prikrajšani za ugodnejše pogoje.
Zdravstveni delavci zaposleni v javnih zavodih, ne bodo mogli opravljati dodatnega dela, javni zdravstveni zavodi pa ne bodo dobili možnosti za sklepanje podnajemnih pogodb na področju zdravstvenih storitev.
To so le nekatere od stvari, ki jih pogojuje izvajanje interventnega zakona. Kot vidimo, ne gre le za zakon, ki bi, kot trdi levica, koristil samo višjim razredom, temveč prinaša tudi številne ugodnosti za vse potrošnike in mlade družine. Zato glasovanje za zakon pomeni glasovanje za boljšo in bolj varno prihodnost.
A. S.