“Padamo kot kamen. Do kdaj še?” se na družabnem omrežju X sprašuje nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Tone Kajzer, ob tem pa opominja na konkretne izzive, s katerimi se sooča naša država.
Najprej je opozoril na stanje ekonomske svobode v državi, ki je bistvenega pomena za gospodarsko rast in blaginjo njenih prebivalcev. Ameriška ustanova Heritage Foundation je tista, ki od leta 1995 meri indeks ekonomske svobode in ob tem poudarja, da ekonomska svoboda predstavlja temeljno pravico vsakega posameznika do lastnega nadzora nad svojim delom in lastnino.
Ob tem v washingtonskem možganskem trustu sicer tudi pojasnjujejo, da indeks ekonomske svobode dokumentira pozitivno razmerje med ekonomsko svobodo in različnimi pozitivnimi družbenimi in ekonomskimi cilji. “Ideali ekonomske svobode so močno povezani z bolj zdravimi družbami, čistejšim okoljem, večjim bogastvom na prebivalca, človeškim razvojem, demokracijo in odpravo revščine,” so jasni. Po tem, ko se je Slovenija leta 2022 nahajala na 32. mestu, je leta 2023 ta nazadovala na 37. mesto. Tudi lani smo zabeležili trend padanja, saj smo se znašli na 44. mestu.
Najnovejši podatki kažejo, da se je Slovenija v svetovnem merilu znašla na 43. mestu, kar je le za odtenek bolje kot lani. Prehiteva nas celo sosednja Hrvaška, ki se nahaja na 39. mestu, prav tako pa tudi države, kot so Bolgarija, Jamajka, Barbados, Gruzija, Bocvana. Prva tri mesta sicer zasedajo Singapur, Švica in Irska.
Zaostajamo za povprečjem držav EU
Kajzer je v objavi prav tako opozoril na indeks zaznave korupcije, konkretno na podatke iz leta 2023, ko smo dosegli 56 od skupno 100 točk, s čimer smo ponovili rezultat iz leta pred tem. Šlo je za podatek, ki ni bil obetaven, saj smo vidno zaostajali za tedanjim povprečjem držav EU (64).
Kot pojasnjujejo pri Transparency International Slovenia, ocene odsevajo “mnenja strokovnjakov in rezultate anket med gospodarstveniki, ne pa javnosti”. “Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi,” navajajo in dodajajo, da je v uporabi lestvica od 0 do 100, pri kateri 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.
Na podlagi objavljenega indeksa zaznave korupcije za leto 2024 nam je sicer uspelo izboljšati rezultat za 4 točke (60 točk), a navkljub temu smo še naprej pod povprečjem držav EU (64) in držav OECD (65). Da našo državo čaka še precej dela, je opozorila tudi nevladna organizacija Transparency International (TI) Slovenia. “Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje KPK o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces,” pa so v zvezi z uvrstitvijo Slovenije sporočili iz KPK in dodali, da vendarle z rezultatom ne smemo biti zadovoljni, kot družba si namreč zaslužimo več.
S tem, ko je Kajzer izrazil kritiko na podlagi konkretnih podatkov, je podal tudi opozorilo nad stanjem v Sloveniji. Več kot očitno je, da je precej prostora za izboljšavo. A za to je potrebno tehtno in čimprejšnje ukrepanje.
A. H.