»Poglejte Ljubljano. Ljubljana je urejena. Dejstvo je, da ta človek dela 300 dni na leto, pet dni pa si vzame prosto, in po mojem mnenju je za Ljubljano najboljša izbira.«
To so besede Aleksandra Čeferina, predsednika Evropske nogometne zveze (UEFA), ki si je sicer v mednarodni javnosti zgradil ugled nepopustljivega zagovornika avtonomije športa, v katerto naj se politika ne vmešava. No, te besede so se znašle na 3. strani Jankovićeve propagandne 32 stranke revije, ki so jo te dni dobila ljubljanska gospodinjstva. Njegova izjava je izpostavljena in očitnmo zelo pomembna, saj je v družbi zadnjega slovenskega partijskega šefa Milana Kučana ter pisatelja in pesnika Vinka Möderndorferja, ki sta oba vneta in vztrajna podpornika ljubljanskega župana.
Je Čeferina Jankovićev štab zlorabil?
Resnici na ljubo je treba povedati, da je Čeferinova izjava vzeta iz intervjuja, ki ga je za časnik Delo dal v začetku oktobra. Toda v predvolilni reviji to ni označeno, tako da nepodučen bralec misli, da je predsednik Evropske nogometne zveze dal to izjavo ekskluzivno za pamflet Jankovićevega volilnega štaba in se tako aktivno vključil pri podpori Jankoviću.
Sicer Čeferin z govornic svetovnih forumov že leta neutrudno ponavlja všečne krilatice o tem, da politika in šport ne sodita skupaj ter da se mora politika čim bolj umakniti iz športne arene. Domači javnosti je ob tem večkrat slovesno obljubil, da se ne bo vmešaval v slovenski politični prostor in da ga vstop v domačo politično tekmo ne zanima. Podrobnejši pogled na njegova dejanja v Sloveniji pa razkriva globoko protislovje in dvoličnost, ki resno spodkopavata njegovo verodostojnost.
Čeferinovo mnenje ni mnenje navadnega državljana
Najočitnejši dokaz tega neskladja med besedami in dejanji je njegova javna podpora ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću ob napovedi kandidature za nov mandat. Ko predsednik ene najmočnejših športnih organizacij na svetu v osrednjem nacionalnem tisku javno agitira za točno določenega političnega kandidata, to ni več le »mnenje zaskrbljenega državljana«. To je neposredna politična intervencija z izjemno močnega položaja družbene moči. Čeferin s tem zavestno izrablja svojo funkcijo in medijsko težo za vplivanje na lokalne volitve in usmerjanje volilnega telesa.
Kritiki upravičeno opozarjajo, da gre v tem primeru za prepletanje osebnih, pravnih in političnih interesov, kar nima nobene zveze z načelno ločenostjo športa od politike. Dolgoletne vezi med družino Čeferin in krogom ljubljanskega župana – vključno s preteklim pravnim zastopanjem članov družine Janković s strani odvetniške pisarne Čeferin – dajejo tej podpori pridih klientelizma in političnega vplivanja iz ozadja.
Rušenje mita o politični nevtralnosti
Izgovor, da ne krši svojih načel tisti, ki sam ne kandidira na volitvah, je sprenevedanje. Politično vmešavanje se ne meri le z izkaznico politične stranke, temveč z dejanji, ki neposredno koristijo določenim političnim opcijam. S tem, ko si jemlje pravico, da določa, kdo je »najboljša izbira« za glavno mesto, Čeferin ruši mit o lastni nevtralnosti. Njegova načela o športu brez politike očitno veljajo le takrat, ko mu to ustreza na mednarodnem parketu, doma pa se brez zadržkov prelevi v vplivnega političnega akterja iz ozadja.
Peter Truden