Najnovejši primeri objav in fotomontaž požiganja sedeža stranke SDS ter medijske hiše Nova24TV odkrito spodbujajo k nasilju in prestopajo meje dopustnega diskurza.
Uporabnik @krpan275356 je v kratkem času objavil več vsebin, ki jasno ilustrirajo, kako deluje del organizirane “kleti” v službi levice. Najprej je prikazal digitalno prirejeno fotografijo stavbe z napisom Nova24TV, ki gori, v ospredju pa roko z molotovko in vžigalnikom. Kmalu zatem je sledila še ena objava z besedilom: “Treba bo počistiti. Če ne bi bili Slovenci tako potrpežljiv in strpen narod, bi to storili že zdavnaj. Francozi so znova zgled Evrope.”
V kontekstu prejšnje objave in uporabnikovega stališča do SDS ter z njo povezanih oseb je sporočilo berljivo kot izraz želje po “čiščenju” političnih nasprotnikov in njihovih medijev. Sklic na Francoze – kjer so v zadnjih tednih potekali nemiri z uničevanjem premoženja in požigi – deluje kot pohvala takšnega modela. Ta retorika sovpada z očitno naklonjenostjo slovenske levice in njenih medijev do destruktivnih protestov v Franciji, kjer so s suptilno mobilizacijo javnosti poskušali ulično uničevanje in požige prikazati kot legitimen model delovanja tudi pri nas.
Avtokrat Janša že vsaj 35 let gradi mogočen propagandni stroj za terensko podporo svoje sekte, zbira podatke sodržavljanov in z lažnivimi (iz tujine financiranimi) »mediji« utrjuje podobo Velikega vodje. To zahteva denar in kot PV nas je vsakokrat bolj zadolžil. Kako dolgo še? 🤷♀️ https://t.co/nbMS5eFvf1
— ᴍoᴙᴤ⛧ɘↄↄʟɛsıæ · (@krpan275356) October 31, 2026
Takšna retorika ni “samo mnenje”. Gre za dehumanizacijo nasprotnika in normalizacijo ideje, da je nasilje ali uničenje premoženja legitimno orodje političnega boja. V demokratični družbi je to problematično, ne glede na to, s katere strani prihaja.
Sicer pa politična levica in njena radikalna spletna “klet” že leta uprizarjata moralno teatralonost z nenehnim, glasnim obsojanjem “nestrpnosti” in “sovražnega govora”, s čimer želita utišati desnico. Hkrati pa v istih krogih povsem neovirano tlijo najbolj zavržne nasilne fantazije – od objav gorečih stavb in pozivov k uničenju naše medijske hiše ter stranke SDS, pa vse do odkritih želja po radikalnem “čiščenju” političnih nasprotnikov.
Ta dvoličnost pa ni novost, saj gre za preizkušen model delovanja levih oblastnikov. Spomnimo le na zloglasne javne napovedi predsednika vlade Roberta Goloba o “čiščenju janšistov”, ali pa na agresivne izpade poslanke Svobode Lene Grgurevič, ki je s svojim prepoznavnim militantnim diskurzom, označevanjem drugače mislečih za “črnuharje” in “hudičevo seme” ter z rednim spodbujanjem sovraštva v parlamentu tlakovala pot takšnemu uličnemu in spletnemu ekstremizmu.
A ko levica uporabljaja primitiven, prostaški diskurz ter zmerja drugače misleče s “fašisti”‘, osrednji mediji molčijo. Enako ignoranco so kazali ob uličnih transparentih “Smrt janšizmu”, ki jih leva elita cinično opravičuje kot “svobodo izražanja”.
Vse to neizpodbitno dokazuje, da je t. i. boj proti “sovražnemu govoru” v Sloveniji navadna, sprevržena fasada za brutalno utišanje desnice in uvajanje totalitarne cenzure. Dejstvo pa je, da prav oni predstavljajo glavni, najbolj toksičen generator prvinskega sovraštva in družbene destrukcije. Pod krinko lažne strpnosti in “vladavine prava” uveljavljajo sprevržena dvojna merila, s katerimi v slogu najmračnejših režimov preteklosti odkrito ščitijo leve nasilneže, medtem ko brez sramu pozivajo k fizičnemu uničenju, požigom in likvidaciji svojih političnih nasprotnikov ter neodvisnih medijev.
A.H.