Adam Starzynski, poljski novinar in strateg za zunanje zadeve, specializiran za regijo treh morij in strateške študije, je za Rmxnews opisal, kako Katar seje kaos in brezvladje po svetu.
Ljudje, ki so v zadnjih letih pozorno spremljali mednarodne novice, so morda opazili, da se Katar nenehno pojavlja na naslovnicah in očitno močno presega svojo težo v svetovnih zadevah. Gre namreč za državo s samo 300.000 državljani.
Katar je v zadnjem času v središču pozornosti, ker je nastanil Hamasovo vodstvo, hkrati pa je skupaj z Egiptom glavni pogajalec za premirje med Izraelom in Hamasom. Katar je dolga leta služil tudi kot varno zatočišče za talibane, leta 2020 pa je omogočil mirovni sporazum med ZDA in islamistično skupino.
Vmes je Doha uspela organizirati tudi svetovno prvenstvo v nogometu in je stala za največjim korupcijskim škandalom v zgodovini Evropskega parlamenta, znanim kot “Qatargate”. Glavni vpliv Katarja je kljub temu njegova desetletja trajajoča kampanja za sponzoriranje širjenja radikalnih islamističnih gibanj in mošej na Bližnjem vzhodu in v Evropi. Poleg tega, da Katar sponzorira gradnjo ogromnih mošej in združenj, vodi napredno medijsko kampanjo, s čimer ustvarja plodna tla za uveljavitev tujih islamističnih gibanj v svojih novih državah.
O nasilnih džihadističnih organizacijah, kot so Al Kaida, ISIS in Hamas, smo vsi seznanjeni. O najvplivnejši islamistični organizaciji, ki se imenuje Muslimanska bratovščina, pa večina ljudi ve zelo malo. Še manj jih ve, da ima državo pokroviteljico, ki širi njeno propagando v stotine milijonov domov po vsem svetu.
Financiranje kaosa
Katar uporablja ogromno bogastvo, ki si ga je nabral s svojo nafto in plinom, da Al Džaziro spremeni v mednarodni medijski konglomerat, ki širi propagando Muslimanske bratovščine po vsem svetu. Da bi v celoti razumeli vlogo te islamistične organizacije, je treba dobro poznati njene korenine.
Muslimanska bratovščina je močno povezana s tremi državami: Egiptom, Palestino in Katarjem. Leta 1928 ga je klerik Hassan al-Banna v Egiptu kot odziv na to, kako šibak je postal muslimanski svet v odnosu do Zahoda od razsvetljenstva in industrijske revolucije, ustanovil bratovščino. Al-Banna in drugi muslimanski islamisti ter modernisti so trdili, da je bila muslimanska skupnost šibka, ker se je skozi stoletja pokvarila in se je morala vrniti k prakticiranju čistega mohamedanskega islama in islama prvih kalifov.
Gibanje se je v Egiptu razširilo kot požar in eden od njegovih najvidnejših zgodnjih dosežkov je bila njegova vpletenost v arabski upor v Palestini, ki je trajal od leta 1936 do leta 1939. Upor je propadel, vendar je bratovščini uspelo razširiti skrb za vprašanje Palestine. Po drugi svetovni vojni so lobirali za dodelitev azila v Egiptu, in sicer za jeruzalemskega muftija Amina al-Huseinija, ki je med vojno sodeloval z nacistično Nemčijo.
Po vojaškem udaru proti egiptovski monarhiji, ki se je zgodil leta 1952, je vojska začela bratovščino obravnavati kot tekmeca in grožnjo svoji vladavini. Zaradi vse večjih pritiskov so se bili številni njihovi najpomembnejši ideološki voditelji primorani preseliti v Savdsko Arabijo in Katar. Yusuf al-Qaradawi je bil najpomembnejši od teh voditeljev. Z univerze Al-Azhar v Kairu so ga leta 1962 poslali za vodjo katarskega srednješolskega inštituta za verske študije. Leta 1977 je postavil temelje za fakulteto, posvečeno šeriatskim in islamskim študijem na katarski univerzi. Pozneje je postal voditelj oddaje na Al-Jazeeri z naslovom Sharia and Life, ki je imela približno 80 milijonov gledalcev na epizodo, zaradi česar je postal eden od najvplivnejših muslimanskih glasov na svetu.
Katarska kraljeva družina, hiša Al-Thani, od takrat Muslimansko bratovščino uporablja kot orodje za zmanjšanje političnega nasprotovanja. V zameno za to bratovščini dovoli, da državo uporabi kot bazo za svoje mednarodne operacije, bratovščina pa skrbi, da katarska monarhija ne doživlja politične grožnje, ki bi temeljila na organizirani veri.
Na žalost so druge države na poraženi strani tega dogovora. Katar, Al-Jazeera in bratovščina so sodelovali pri tem, da so leta 2011 Muslimanski bratovščini za kratek čas omogočili vztrajanje na oblasti v Egiptu in zasejali islamistični kaos po vsem Bližnjem vzhodu. Slednje je trajalo vse od arabske pomladi, ki se je začela leta 2011. Zgodilo se je celo to, da so Savdska Arabija, ZAE, Bahrajn, Egipt in Jordanija leta 2017 prekinili vezi s Katarjem in začeli blokirati državo.
Financiranje gradnje mošej
Trpele so tudi evropske države, pri čemer je Katar glavni pokrovitelj mošej, v katerih poučujejo in širijo propagando bratstva. V teh istih mošejah so se številni muslimani radikalizirali in nekateri so celo prepričani, da se pridružijo nasilnim džihadističnim organizacijam. Velik del denarja prihaja iz katarske dobrodelne organizacije, ki je zagotovila sredstva za najmanj 140 mošej, kulturnih centrov in islamskih šol v Evropi.
Eden od najbolj znanih primerov je mošeja v Poitiersu, ki stoji v bližini prizorišča bitke pri Toursu in bitke pri Poitiersu. Tam je Charles Martel, vladar Frankov, ustavil napredujočo muslimansko vojsko Abdula al-Rahmana leta 732.
Danes je največja muslimanska krovna skupina v Evropi imenovana Svet evropskih muslimanov, prej znan kot Federacija islamskih organizacij v Evropi (FIOE), in na splošno velja za organizacijo, ki predstavlja paravan Muslimanske bratovščine v Evropi. Evropski svet za fatve in raziskave (ECFR), je leta 1997 ustanovil zasebno fundacijo, sestavljeno iz islamskih klerikov in učenjakov. Ta izdaja fatve za muslimane, ki živijo v Evropi, in sicer z namenom, da jim narekuje, kako morajo živeti svoja življenja.
Vprašati se velja, kdo je zadnja desetletja predsedoval tej vplivni organizaciji. Odgovor? Yusuf al-Qaradawi, ki je do svoje smrti leta 2022 deloval s svojega sedeža v Katarju.
I. K.