Tožilstvo nekdanjemu prvemu možu Intereurope Andreju Lovšinu v zadevi Čehov očita nadaljevanje kaznivega dejanja zlorabe položaja. Pri tem naj bi pridobil vsaj 16 milijonov evrov premoženjske koristi Konstantinu Belousovu, ki je zemljišče prodal Intereuropi, in vsaj 10 milijonov evrov družbi Riko, za kolikor naj bi bila preplačana gradbena dela.
Andrej Lovšin je po navedbah tožilstva mimo nadzornega sveta v omenjeni projekt vložil več kot 140 milijonov evrov, novo vodstvo pa ga je uspelo prodati le za 45 milijonov evrov. Soglasje nadzornikov za to naložbo je Lovšin pridobil šele naknadno. Za nakup zemljišča v Moskvi se je dogovoril, še preden je o tem odločala uprava družbe.
“Menim, da so obtožbe neutemeljene. Še vedno sem prepričan, da je šlo za dober projekt, ki bi se moral dokončati in ki bi gotovo prinašal dobiček,” je na predobravnavnem naroku decembra 2014 izjavil Lovšin po zaključku obravnave.
“Naložba je bila dobra”
Lovšin, ki je danes prebral pisni zagovor, ni pa odgovarjal na vprašanja, je podobno kot na predobravnavnem naroku branil naložbo v logistični terminal v Rusiji glede na tedanjo strategijo Intereurope in mednarodno konjunkturo, ter poudaril, da je bila Intereuropi škoda narejena kvečjemu zato, ker kasnejša uprava projekta ni dokončala.
Obtoženi, ki je danes kot edini vir dohodka navedel 500 evrov mesečnega nadomestila za brezposelnost, je zanikal, da bi Belousova poznal od prej, zaradi česar tudi ne bi imel motiva, da mu pridobi premoženjsko korist, naraščanje cene del pa je pripisal spremenjenim zahtevam strank, v prvi vrsti General Motorsa.
Cena zemljišča je bila ustrezna
Lovšinova obramba se glede preplačanega zemljišča sklicuje na različne cenitve, ki po besedah odvetnika Marka Bošnjaka vse po vrsti dokazujejo, da cena okoli 40 hektarjev velikega zemljišča ni bila previsoka. Bošnjak je med drugim zatrdil, da obramba ne nasprotuje izvedbi dokazov v zvezi z bančnim računom Belousova v Liechtensteinu. Sodišče teh podatkov za zdaj še ni pridobilo, vendar po mnenju tožilstva ne gre za ključen dokaz.
Najprej negodovali, nato podpisali
Na današnjem naroku so predvajali tudi posnetek zaslišanja tedanjega Lovšinovega namestnika v upravi Zvezdana Markežiča, ki je medtem že umrl. V posnetku se je Markežič spominjal, da so člani nadzornega sveta, ko so si prvič ogledali lokacijo terminala, izrazili negodovanje nad dimenzijami in nad tem, da je gradnja že v teku.
Kasneje je uprava sicer potrdila noveliran, bistveno dražji projekt, pri čemer je Lovšin po besedah Markežiča kot razlog za to izpostavil dve ključni novosti- možnost direktne železniške linije do terminala in vzpostavitev carinskega terminala.
M. P., STA