Človeštvo je od začetka industrijske revolucije doživelo eksponentni vzpon razvoja znanosti in tehnologije. Vzporedno z nepredstavljivo akumulacijo znanja so se odvijali številni pozitivni procesi, kot sta podaljševanje življenja in izkoreninjenje številnih bolezni, razvoj pa je na žalost postregel tudi z orožjem za množično uničevanje, ki ga velesile še dolgo ne bodo umaknile iz vojaškega arzenala.
Kljub temu imamo veliko razlogov za optimizem. Pred časom je izšla knjiga avtorja Stevena Pinkerja z naslovom “Boljši angeli naše narave”, ki se s statističnimi metodami trudi dokazati, da se je število ljudi, ki so umrli v vojaških konfliktih, skozi stoletja zmanjševalo, pred kratkim pa je doseglo najnižjo vrednost vseh časov. V času, ko se mediji borijo za pozornost bralcev, gledalcev in drugih uporabnikov, tako da “pokrijejo” prav vsak oborožen konflikt (nasilje se pač prodaja), je to težko verjeti, a številke – po vsej verjetnosti – ne lažejo.
Če verjamemo navedbam harvardskega profesorja, lahko pričakujemo, da bo človeštvo v prihodnosti uživalo v številnih rezultatih tehnološkega napredka. V prihodnjih letih bo razvoj potekal pod okriljem paradigme trajnostnega razvoja. Kaj pravzaprav to sploh pomeni? V praksi to pomeni, da se bo do leta 2050 ekonomija in tehnologija prilagodila izzivom, kot sta pomanjkanje in posledična rast cen fosilnih goriv, človeštvo pa se bo moralo soočiti tudi z onesnaženostjo zemlje.
Geslo razvoja: Samozadostnost in avtomatizacija
V prihodnosti je pričakovati, da se bodo gradnje in prevozna sredstva prilagodila okolju, kjer energije ni več na pretek. Predstavljajte si stanovanjske enote, ki bodo preko spletnega omrežja povezane v informacijski ekosistem vedno večjih urbanih območij. Elektriko bodo pridobivale preko brežičnih omrežij – prenos elektrike preko daljnovodov bo preteklost.
Hiše bodo obdane z rastlinjem, ki bo prispevalo k proizvodnji kisika. “Alge, ki bodo krasile fasade, bodo lahko absorbirale ogljikov dioksid in ponujale dodaten vir električne energije,” meni član Sveta za znanost in tehnologijo RS Janez Škrlec, pri čemer dodaja, da bo geslo prihodnjih gradbenih projektov – samozadostnost.
Zjutraj vas bo zbudil avtomatiziran sistem, ki vam bo pripravil jutranjo kavo, segrel kopalnico, vam postregel s pomembnimi dnevnimi novicami ter vas opozoril, da bo v hladilniku kmalu zmanjkalo mleka in solate. V službo se boste odpeljali v prevoznem sredstvu, ki bo na avto spominjalo morda samo še po obliki, saj bo prevoz popolnoma avtomatiziran.
Strah pred roboti ni potreben
Tudi službe bodo že v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti drugačne, kot so sedaj. Povečana stopnja robotizacije bo razlog, da nekaterih delovnih mest ne bomo več potrebovali. To bo zadevalo predvsem preproste predelovalne industrije oziroma službe, kjer človek z urejanjem in predelovanjem informacij ne proizvaja dodane vrednosti. Strah, da bodo roboti “pobrali” vse službe, je popolnoma odveč. Spomnimo samo na strah, ki se je v družbi razširil, ko so se pojavili prvi stroji. Iz strahu, da bo človek postal odveč, so se rodila gibanja, kot je bil npr. ludizem, kjer so delavci uničevali tovarniške stroje.
Kaj bomo v prihodnosti počeli v Sloveniji?
V Sloveniji strategijo do leta 2050 za izzive prihodnosti pripravlja Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Slovenija naj bi v strategiji, ki so jo začeli pisati preteklo leto, sledila smernicam OECD, kjer strategi veliko upov polagajo v t. i. trajnosti razvoj.
Škrlec je tudi prepričan, da bo v prihodnosti, ki jo bomo morda še doživeli, prišlo do velikih sprememb v zvezi s tem, kako gledamo na človeštvo in svet, v katerem živimo – nihče pa ne ve, kakšen bo ta svet po “tranziciji”. Poln tehnoloških čudes? Morda. Zelo verjetno bo tudi poln političnih pretresov, vse dokler se ne uveljavi nova paradigma. Ne preostane nam drugega, kot da nanj počakamo.
Ž.K.