“Ne moremo govoriti o oglaševalski ustvarjalnosti ali kakih šaljivih vsebinah, temveč o jezikovnih sporočilih, ki podcenjujejo potrošnika, ob njihovem snovanju pa se naročniku ni zdelo smiselno angažirati niti strokovnega oglaševalca niti lektorja,” opozarja jezikoslovka Helena Dobrovoljc.
Pri vseh škodljivostih, ki jih je vlada Roberta Goloba že naredila za državo in narod, se sedaj spravlja še nad slovenski jezik. Spomnimo, da je ministrstvo za izobraževanje predstavilo predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki mu stroka nasprotuje. V predlogu so namreč znižali standard znanja pri slovenščini, pravzaprav ukinili poseben status materinščine, kar pomeni neposredni napad na slovenski jezik.
Mačehovski odnos do materinega jezika: nižanje jezikovnih standardov
Na to dejstvo je vlado opozorila stroka, med njimi tudi priznani jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, ki pravi, da ko se bo znižala “bralna pismenost, vemo, kdo je dal novo smer: navzdol”. Pravi še, da se z ukrepi ministrstva sistemsko niža raven učnih jezikov na maturi ter da je njihov cilj jasen: “Prilaganje mature tistim, ki je ne bi zmogli”. Gre za zniževanje jezikovnih standardov v korist tujcev, kar je škandal. Spomnimo: Jezik je temelj identitete.
Problematiko je za naš medij komentirala predsednica pravopisne komisije (ZRC Sazu) Helena Dobrovoljc: “Znano je, da oglaševalci pri iskanju jezikovnih možnosti nimajo takšnih omejitev, kot jih poznamo pri drugih zvrsteh in v knjižnem jeziku.” Za oglaševalski jezik so značilne nenavadne jezikovne izbire, te pogosto nastanejo ob prilagajanju tujejezičnih oglasov, ob čemer spoznavamo drugačno slovenščino, nove besede, prekrivanke … Ustvarjanje z jezikom ponuja veliko možnosti.
Ob snovanju plakatov niso angažirali niti lektorja!
Čeprav nas tuje ali neknjižne prvine v takih oglasih pogosto presenetijo (npr. “Tušov šoping”, “šparanje v Sparu”, že skoraj pozabljen “lačen si ful drugačen”), je za iskanje stika s potencialnimi kupci značilna prav ta izbira pogovornih, narečnih, tudi slengovskih in prevzetih izrazov … ki nas, po pravici povedano, ne zmotijo, ko spremljamo glasbeno reklamo za Hoferjeve cene ali mojstre žara, še pravi jezikoslovka. Ob komentarjih na Lagunin plakat je sicer v ospredju predvsem kritika izraza džabe, ki ga Sprotni slovar slovenskega jezika na portalu Fran opredeljuje kot del slovenskega slenga – ima torej podobno vlogo kot fejmička, gaser, hejtati, nadkul …
Plakati prepogosto zakrivajo pogled na mestne ali naravne vedute
Dobrovoljčeva: “Ob strani ni mogoče pustiti niti dejstva, da veliki plakati, kakršna koli vsebina že je na njih, prepogosto zakrivajo pogled na mestne ali naravne vedute, kar bi moralo biti tudi zakonsko nadzorovano.”
Domen Mezeg