Slovenska levica, skupaj s svojimi sateliti v nevladnem sektorju, sindikati in mediji, vas bo pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije skušala prepričati, da bo z uveljavitvijo interventnega zakona propadla socialna država. Kar je seveda absurd. Slovenija je socialna država in bo kot taka tudi obstala.
Razbremenitev tistih, ki v blagajno prispevajo največ, tega ne bo spremenila. Koliko prispevajo? Dejstva so naslednja – zgornji 1 odstotek najbolje plačanih posameznikov prispeva 17 odstotkov vse zbrane dohodnine. Spodnjih 42 odstotkov prispeva zgolj 0,6 odstotka dohodnine.
Kaj pravi uradno vladno gradivo?
Ministrstvo za finance je lansko leto objavilo statistične podatke, ki so temeljili na odločbah za odmero dohodnine za leto 2023. Kaj pravi uradno vladno gradivo? Potrjuje podatke, ki jih je delila poslanka SDS.
Zavezancev z dohodkom med minimalno plačo in povprečno plačo je bilo istega leta 536.689, kar nanese 34 odstotkov vseh zavezancev. V povprečju so plačali 1.116 evrov dohodnine, kar predstavlja malo manj kot 23 odstotkov celotne dohodnine.
Davčnih zavezancev z bruto dohodki med eno in tremi povprečnimi plačami je bilo leta 2023 22 odstotkov. Skupaj so v proračun prispevali 59,8 odstotka dohodnine. Sicer je bil v tej skupini zavezancev povprečni dohodek 39 tisoč evrov, povprečna obremenitev iz naslova dohodnine pa 4.739 evrov.
Sedaj pa še prispevek prihodkovno najuspešnejših posameznikov in posameznic. Tisti, ki so prejemali dohodke, ki presegajo tri povprečne plače, predstavljajo manj kot 1 odstotek vseh zavezancev. Ta skupina zavezancev je k dohodninski nabirki prispevala malo manj kot 17 odstotkov. V povprečju je vsak zavezanec iz te skupine plačal 30.197 evrov dohodnine. (vir)
Najbolj produktivne je treba razbremeniti
V kolikor si želimo zagotoviti nadaljnji razvoj Slovenije, je treba v državi ohraniti najbolj produktivne posameznike in visoko usposobljene strokovnjake ter ustvariti spodbudno poslovno okolje. To se med drugim ustvarja z zmanjševanjem obremenitev dela, predvsem pri skupinah, ki so najbolj obremenjene. Gre namreč za skupine posameznikov, ki največ prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti v državi in za katere obstaja največja verjetnost, da si priložnost poiščejo v tujini.
V zadnjih letih smo obsežno poročali o odhodu vodstev mednarodnih podjetij v države z ugodnejšimi pogoji poslovanja. Ne odhajajo pa zgolj korporativne uprave, pač pa tudi posamezniki, ki v tujini iščejo karierne priložnosti, predvsem pa višje plače. Slovenija z njihovim odhodom ne izgublja zgolj davčnih plačnikov, temveč tudi vso dodano vrednost, ki jo s svojim delom ustvarjajo.
Cilj interventnega zakona za razvoj Slovenije je med drugim prav to – povečati konkurenčnost poslovnega okolja z zmanjševanjem obremenitev najbolj produktivnih. Eden izmed načinov za dosego tega je uvedba socialne kapice.
Ž. K.