Od sredine septembra 2026 se je po zahodni in južni Evropi razširil val protestov, ki se je začel v Franciji z blokadami srednjih šol zaradi pomanjkanja učiteljev, propadajočih stavb in prepolnih razredov. Hitro se je razširil na Belgijo, Italijo, Albanijo, Španijo, Portugalsko, Nemčijo in druge države. Zahteve se razlikujejo, a nekaj imajo skupnega – vsi so povezani z levičarskimi strukturami, večina pa je posredno povezana z mrežami, ki jih zgodovinsko ali neposredno financirajo Open Society Foundations (OSF) Georga Sorosa ali sorodne progresivne fundacije.
Analitiki opozarjajo na mrežo levičarskih sindikatov, študentskih organizacij, strank in nevladnih organizacij. Ne gre nujno za centralno »ukazovanje« iz enega centra, ampak za vzorec: legitimne frustracije (šolstvo, stanovanja, korupcija) se hitro politizirajo prek obstoječih levih struktur, aktivisti prejemajo logistično in medijsko podporo ter se povezujejo v širše “anti-sistemske” akcije. Socialna omrežja omogočajo hitro širjenje brez formalnega vodstva.
Protesti so se začeli 17. septembra 2026 v predmestjih Pariza domnevno zaradi pomanjkanja učiteljev, propadajoče infrastrukture in sistema Parcoursup. Študentske organizacije – Sindikalna zveza licejcev (Union Syndicale Lycéenne, USL), Nacionalna zveza študentov Francije (UNEF), Študentska unija (Union étudiante), Nacionalno licejsko gibanje in komunistične skupine (Zveza komunističnih študentov, MJCF) – so hitro prevzele koordinacijo. Pridružili so se učiteljski sindikati (FSU, SNALC), močna Splošna konfederacija dela (CGT, Sophie Binet), rumeni jopiči in politične sile La France Insoumise (LFI) Jeana-Luca Mélenchona ter Komunistična stranka (PCF). Vlada je LFI obtožila, da proteste podžiga prek proxyjev.
Nasilje je bilo obsežno: požigi, plenjenje trgovin, spopadi s policijo in uporaba pirotehnike. Španski dnevnik La Gaceta in profil Višegrad24 na X sta dokumentirala, da je sedem organizacij, ki so podprle nedavne proteste, pozivale k mobilizaciji ali kritizirale odziv policije, imelo zgodovinske finančne ali institucionalne povezave z OSF. Med njimi: Liga za človekove pravice (Ligue des droits de l’Homme, LDH) je v letih 2016–2017 prejela sredstva OSF, Mednarodna federacija za človekove pravice (FIDH) in Svetovna organizacija proti mučenju (OMCT) navajata OSF med donatorji (OMCT je v 2024 prejela več kot pol milijona švicarskih frankov). Attac France je pozivala na akcijski dan, Human Rights Watch je kritizirala policijo, podobno Amnesty International in 350.org. Fox News je identificiral mrežo več kot 100 organizacij v več državah (komunistične, socialistične, pro-palestinske), ki so proteste ojačale ali koordinirale.
Belgija: FEF, spontani klici in sindikati
V francosko govoreči Belgiji so se protesti začeli zgodaj oktobra v Liègu (blokade šol) in se razširili na Bruselj. Glavni organizator je Federacija frankofonskih študentov (Fédération des Étudiants Francophones, FEF), a so se pridružili socialistični sindikat FGTB/ABVV in drugi.
Italija: študenti in CGIL proti Meloni
16.–17. oktobra so študenti organizirali “No Meloni Day” proti razmeram v šolah, omejitvam tujih študentov in vojaškim izdatkom. Pridružila se je največja konfederacija CGIL (levo usmerjena) in drugi. Bili so spopadi, plenjenje v Milanu in aretacije. CGIL je napovedala splošno stavko 20. novembra, ki se ujema z mednarodno mladinsko stavko. To je klasičen vzorec: študentski impulz + močan levi sindikat.
Nemčija: “Gen Z regelt”
Tudi v Nemčiji so v soboto izbruhnili protesti pod okriljem socialistične organizacije Mednarodna mladina (Internationale Jugend), ki je pozivala k protestom pod oznako #GenZ regelt. Ta organizacija spada v Federacijo razredno borbenih organizacij in jo nemški Urad za varstvo ustave (zlasti Baden-Württemberg) uvršča v orbito Komunistične gradnje (Kommunistischer Aufbau) – marksistično-leninistične skupine, ki stremi k revolucionarnemu premagovanju kapitalističnega reda in “diktaturi proletariata”. V Berlinu je policija ocenila okoli 5000 udeležencev (organizatorji do 11.000); bili so poskusi ekstremistične infiltracije.
Albanija in Srbija
V Albaniji se je začelo maja z okoljskimi protesti proti luksuznemu resortu na otoku Sazan. Gibanje “Flamingo revolucija” je bilo večinoma brez jasnega vodstva, a so ga podpirale nekatere civilne skupine in levo usmerjena Lëvizja Bashkë. Oktobra so se pridružili študenti. Zahteve so se razširile na odstop premierja Edija Rame. Tudi “študentski” protesti v Srbiji so prerasli v politično gibanje. Nevladne organizacije, ki so bile aktivno za študente so bile Mreža akademske solidarnosti in angažiranosti, Slobodni univerzitet in Koalicija za svobodo medijev, slednja financirana tudi s strano OSF.
Da je očitno, da ne gre za “študentske” proteste, opaža tudi javnost: “To niso spontani študentski protesti. To je mobilizacija skrajne levice s komunistično ikonografijo, palestinskimi zastavami in revolucionarno retoriko. Študenti so priročna etiketa leve agende.Tudi Homeini je zlorabil mlade,da je Iran spravil v srednji vek,” je zapisala uporabnica na X, medtem, ko je politični analitik Tomaž Štih pod profilom Libertarec zapisal: “Antifašistično gibanje v Hamtifu je močno prežeto s tujimi revolucionarji iz Francije”.
Antife in hamtife iz Francije so infiltrirani revolucionarji iz tujine.
— Libertarec (@Libertarec) November 1, 2026
Levica agitira za proteste pri nas
V Sloveniji še ni bilo množičnih uličnih protestov v istem slogu, a lokalni kontekst je relevanten. Levica prav tako poziva k protestom pri nas, subtilno preko svojih družbenih omrežij in levih medijev mobilizira ljudi k protestom. Očitno pri tem sodeluje recimo Mladina, ki poroča o srbskih protestih na način, ki bi lahko služil kot “navdih” študentov pri nas. Predsednik vlade Janez Janša je nedavno na družbenih omrežjih opozoril, da Slovenija ne bo dovolila prenosa nasilja iz evropskih mest, kjer so protesti prerasli v izgrede, požige in spopade s policijo. Levičarjem, ki javno pozivajo k podobnemu dogajanju tudi pri nas, je jasno sporočil: “Roke proč od Slovenije!”
Njegovo opozorilo je še posebej relevantno, ker se v več evropskih državah isti vzorec – študentski impulz, ki ga hitro prevzamejo levi sindikati, stranke in organizacije s povezavami na Open Society Foundations – konča z nasiljem in destabilizacijo. V Sloveniji, kjer Levica in z njo povezane strukture že subtilno mobilizirajo prek medijev in družbenih omrežij, obstaja realna nevarnost, da se legitimne frustracije mladih prek istih mrež politizirajo in prerastejo v širše “anti-sistemske” akcije.
Vzorca, ki ga opažamo od Francije do Srbije, ni mogoče spregledati. Legitimne težave mladih postanejo orodje za politično mobilizacijo, ki jo podpirajo organizacije z zgodovino financiranja s strani Open Society Foundations in sorodnih progresivnih mrež. V Sloveniji se ta vzorec kaže prek Inštituta 8. marec, povezanega z Levico, in prek medijskega poročanja, ki srbski primer predstavlja kot navdih. Opozorilo je jasno: kadar se lokalne frustracije povežejo z uveljavljenimi levičarskimi strukturami in tujim financiranjem, se protesti hitro spremenijo v širšo politično akcijo.
A.H.