Slovenski kaviar levičarji navzven radi vzbujajo občutek, da so povsem običajni ljudje, ki razumejo stisko tistih, ki se s težavo prebijajo iz dneva v dan, čeprav sem jim o tem v resnici tudi sanja ne. Takšnim posameznikom je pač povsem samoumevno, da se prevažajo s prestižnimi avtomobili, jedo v kakovostnih restavracijah in nosijo ure, s katerimi bi lahko plačali cele pologe za stanovanja.
Na Instagram profilu na “Na zapestju”, kjer razkrivajo ure, ki krasijo zapestja znanih Slovenk in Slovencev, se je denimo mogoče prepričati, kakšno uro nosi prvi mož Evropske nogometne zveze (Uefe) Aleksander Čeferin. To je seveda primerek švicarskega proizvajalca luksuznih ur Patek Philippe 5167A – Aquanaut iz nerjavečega jekla in gumijasto zapestnico.
“Gre za športno eleganten časomer, ki bi si ga želeli nositi tudi največji voditelji sveta,” izpostavljajo na omenjenem Instagramu. Za to luksuzno uro dodajajo, da prodajna cena znaša 24 tisoč evrov, tržna pa 60 tisoč evrov. Ob tem navajajo, da je to le za eden od primerkov ur, ki so del njegove zbire, in se sprašujejo: “Ali je Aleksander Čeferin Slovenec z največjo zbirko prestižnih ur?”
Medtem pa sicer Čeferin trdi, da mu denar, ki je med drugim potreben za nakup takšnih primerkov ur, ni najpomembnejša stvar v življenju. Na začetku prejšnjega meseca je namreč za Delo, ko je napovedal, da se leta 2027 ne bo potegoval za vnovično kandidaturo na vrhu Uefe, izjavil, da želi s tem dokazati, “da ni človek, ki bi se držal položaja, ki bi mu bil denar najpomembnejša stvar v življenju“.
Namesto urnih markerjev diamanti
Med lastniki luksuznih primerkov ur pa lahko najdemo tudi aktualno predsednico republike Natašo Pirc Musar. Na zapestju nosi Rolex Ladies Datejust iz “rumenega zlata s premerom ohišja 28 mm, številčnico v barvah šampanjca in diamanti namesto urnih markerjev (ref. M279178)”, katere prodajna cena je 30.350 evrov.
Lastništvo Rolexa v rokah predsednice marsikoga verjetno ne preseneča, saj je znano, da je zelo dobro finančno situirana, še posebej njen mož Aleš Musar, ki je znan kot tranzicijski dobičkar. Tudi zato pa je marsikoga razjezilo, ko je ta, potem ko je ljudem pridigala, kako bomo morali v prihodnosti začeti živeti drugače in imeti manj, potarnala nad predsedniško plačo, za katero meni, da bi morala biti višja. Ker javnost nad tem ni ostala ravnodušna, se je hitela opravičevati, češ da se zavzema za “ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev“. A njenemu “pojasnilu” ni nasedel nihče. Ker so takšni ljudje navajeni življenja na visoki nogi, luksuzni primerki pa niso ravno poceni, nas po eni strani želja po višjih prihodkih spet ne bi smela tako presenečati.
A. H.