Predsednik vlade Robert Golob je znova izkoristil priložnost za promoviranje na Instagramu in zbiranje všečkov. Tokrat na račun enega od treh sprejetih zakonov, ob čemer je treba poudariti, da niti en od njih po mnenju kritikov ni “za ljudi”. Dejanski problemi državljanov ob tem ostajajo nerešeni, vlada pa prave probleme ljudi še naprej enostavno ignorira.
Poslanci so kljub vetu Državnega sveta potrdili tri od štirih predlaganih zakonov: novelo zakona o zaščiti živali, zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in zakon o medicinski konoplji. Odločanje o zakonu o gostinstvu je bilo preloženo na september.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, potrjen s 50 glasovi za in desetimi proti, je predstavljen kot odgovor na voljo ljudstva, izraženo na lanskem posvetovalnem referendumu. Koalicija, zlasti stranka Svoboda, ga slavi kot korak k dostojanstvenemu koncu življenja za tiste, ki neznosno trpijo v terminalni fazi. A realnost je daleč od te rožnate retorike. Državni svetnik Danijel Kastelic je jasno opozoril: zakon normalizira smrt kot rešitev in prinaša več tveganj kot koristi. Namesto da bi družba varovala življenje kot najvišjo vrednoto, odpirajo vrata za potencialne zlorabe, kjer bi ranljive posameznike – starejše, bolne ali tiste v finančni stiski – lahko družina ali družba potisnila v občutek, da so breme.
Zakon sicer obljublja varovalke. A kako zanesljive so te v praksi? Zgodbe iz držav, kjer je evtanazija ali pomoč pri samomoru že legalizirana, kot sta Nizozemska ali Kanada, kažejo zaskrbljujoče primere: od pritiskov na starejše do razširjanja meril, ki vključujejo celo duševne stiske. V Sloveniji, kjer zdravstveni sistem že zdaj ne zmore zagotavljati ustrezne paliativne oskrbe, je sprejetje takega zakona še bolj sporno. Namesto vlaganja v izboljšanje oskrbe umirajočih se ponuja bližnjica – smrt. In to v času, ko se zdravniška stroka, vključno s Komisijo za medicinsko etiko, zakonu odločno upira, saj vidi v njem etično drsenje po poševni plošči.
Skupina “Proti zastrupitvi bolnikov!” že napoveduje referendum, kar kaže, da zakon nima široke podpore, kot trdi koalicija. A še bolj zaskrbljujoče je, da vlada ignorira te pomisleke in vztraja pri svojem, medtem ko ključna vprašanja, kot je dostopnost zdravstvene oskrbe, ostajajo v ozadju.
Zakon o medicinski konoplji
Zakon o medicinski konoplji, potrjen z 49 glasovi za in enajstimi proti, je še en primer, kako vlada zavija svoje odločitve v privlačno embalažo, a pod površjem skriva vprašljive motive. Namen zakona naj bi bil ureditev gojenja in prometa konoplje za medicinske in znanstvene namene, kar je v teoriji korak naprej. Vendar Državni svet opozarja, da zakon ne izpolnjuje pričakovanj volivcev, izraženih na referendumu. Namesto večjega in urejenega dostopa do medicinske konoplje prinaša omejitve, nejasnosti in zapiranje trga.
Kritiki, vključno s pacienti, kmeti in stroko, opozarjajo, da zakon favorizira ozek krog izbrancev, ki bodo obvladovali proizvodnjo in promet, kar vodi v monopolizacijo. Slovenski kmetje, ki bi lahko imeli priložnost za samooskrbo in razvoj, so izključeni, saj zakon ne podpira lokalne pridelave. Poslanka NSi-ja Iva Dimic je izpostavila tudi tveganje, da zakon odpira vrata postopni normalizaciji rabe konoplje v družbi, kar bi lahko negativno vplivalo na mlade in ranljive skupine.
Namesto da bi zakon olajšal dostop do medicinske konoplje za bolnike, jih po mnenju kritikov pušča prepuščene črnemu trgu ali dragim uvoženim pripravkom. In to v državi, kjer zdravstveni sistem že zdaj ne zagotavlja enakega dostopa do osnovnih zdravil. Zakaj vlada raje ureja konopljo, kot pa na primer skrajšuje čakalne vrste ali zagotavlja cenovno dostopna zdravila za kronične bolnike?
Novela zakona o zaščiti živali: Ideologija nad praktičnostjo
Novela zakona o zaščiti živali, prav tako potrjena z 49 glasovi za in enajstimi proti, na prvi pogled zveni plemenito: prepoved reje kokoši v kletkah od leta 2029, prepoved kastracije pujskov brez anestezije, obvezno čipiranje mačk in dodatno financiranje zavetišč. A podrobnejši pogled razkrije, da je zakon slabo pripravljen in ignorira realne potrebe kmetov ter stroke. Državna svetnica Jasmina Opec Vöröš je opozorila, da novela prinaša enostranske rešitve, ki se osredotočajo le na rejne živali, zanemarjajo pa hišne ljubljenčke. Poleg tega je pisan mimo stroke, brez sodelovanja veterinarjev, in vsebuje ustavno sporne določbe.
Kmetje, ki so že tako pod pritiskom visokih stroškov in birokracije, so se uprli, saj novela ne upošteva njihovih predlogov, kot je podaljšanje prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v kletkah. Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je kritizirala obtožbe, da so kmetje “mučitelji živali”, in poudarila, da imajo pravico braniti svoje interese. Namesto dialoga vlada vsiljuje ideološko motivirane ukrepe, ki bodo dodatno obremenili kmetijski sektor, že zdaj na robu preživetja.
Predsednik vlade je to izkoristil za zbiranje všečkov na Instagramu, ignorira pa dejansko problematiko državljanov in državljank.
In medtem ko se 15 milijonov evrov namenja za prenovo zavetišč, se zastavlja vprašanje: Kje so sredstva za prenovo zastarelih zdravstvenih domov ali bolnišnic? Zakaj je vlada bolj osredotočena na kokoši in mačke kot na ljudi, ki čakajo na operacije ali ne dobijo pravočasne zdravniške oskrbe?
Golobova vlada: Zakoni proti ljudem, ignoranca ključnih problemov
Ti trije zakoni so zgolj zadnji v nizu odločitev, ki kažejo, da Golobova vlada deluje po principu “kar koli, samo da izgleda napredno”. Medtem ko se koalicija hvali s “civilizacijskimi pridobitvami”, državljani čakajo na rešitve resničnih problemov: predolge čakalne vrste v zdravstvu, pomanjkanje zdravnikov, zastarel zdravstveni sistem, visoki davki in naraščajoči življenjski stroški. Zdravstvo, ki bi moralo biti prioriteta vsake odgovorne vlade, tone v kaos, medtem ko se poslanci ukvarjajo z zakonodajo, ki deli družbo in odpira več vprašanj kot rešitev.
Državni svet je opozoril, da so zakoni pripravljeni na hitro, brez široke javne razprave in sodelovanja stroke. A koalicija, ki uživa udobno večino, te kritike ignorira in vztraja pri svojem. To ni le ignoranca, ampak aroganca oblasti, ki se ne ozira na pomisleke stroke, kmetov, zdravnikov ali državljanov. Namesto dialoga dobivamo vsiljevanje ideoloških projektov, ki so pogosto v škodo širše družbe.
Če si star in nemočen, si drago breme.
Če si konj v stiski, si nujen projekt.
Namesto hospicev bomo gradili zavetišča.
Dobrodošli v civilizaciji, kjer ima pes več pravice do borbe kot babica. #NarobeSvet— Martin Nahtigal (@martinnahtigal) July 25, 2025
T. B.