Odbor DZ za gospodarstvo, delo in šport je na četrtkovi seji opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o praznikih, s katero bi 7. avgust razglasili za dan Triglava. Ob tem je koalicija predlagala tudi spremembo imen praznikov, povezanih s Prekmurjem in Primorsko.
Po predlaganem dopolnilu bi se praznik, ki se trenutno imenuje dan priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, po novem imenoval dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Iz imena bi tako izpadla besedna zveza “priključitev Prekmurja”.
Spremenilo bi se tudi ime praznika, ki se obeležuje 15. septembra. Dan priključitve Primorske k matični domovini bi se po novem imenoval dan vrnitve Primorske k matični domovini. S predlaganima spremembama bi se poimenovanji praznikov vrnili v obliko, ki je veljala ob njuni uvedbi leta 2005. Takrat je Državni zbor določil 17. avgust kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september pa kot dan vrnitve Primorske k matični domovini. Oba praznika nista dela prosta dneva.
Odbor je dopolnilo o spremembi imen praznikov potrdil z devetimi glasovi za in nobenim proti. Novela sicer izhaja iz predloga, ki so ga konec lanskega leta v parlamentarni postopek vložili poslanci prejšnje vlade. Ta predvideva, da bi 7. avgust postal dan Triglava, pri čemer novi praznik ne bi bil dela prost dan. Datum je povezan s 7. avgustom 1895, ko je Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp.
Praznika Prekmurcev in Primorcev sta bila kot državna praznika uvedena leta 2005. 17. avgust je povezan z dogodki leta 1919, ko je bilo Prekmurje po koncu prve svetovne vojne priključeno v Kraljevino SHS, 15. september pa zaznamuje začetek veljavnosti mirovne pogodbe leta 1947, s katero je velik del Primorske prešel iz Italije v Jugoslavijo.
A. S.