Bolgarska novinarska agencija BGNES posnela dokumentarec o Titu, v katerem razkriva srhljive podrobnosti in zločine, ki jih leva politika in velik del osrednjih medijev v Sloveniji še vedno pomanjšuje ali zanika.
Naslov dokumentarca, ki traja dobro uro, je Tito: Klavec 20. stoletja. Premierno je bil prikazan letos 5. unija, ogledate pa si ga lahko tudi na uradnem YouTube kanalu omenjene agencije tukaj.
Dokumentarec obravnava dediščino Tita in povojne Jugoslavije na način, ki mu v Sloveniji še nismo bili priča. Z drugimi besedami, gre za uravnovešen pogled na polpreteklo zgodovino, ki vključuje številne komunistične zločine. Tovrstnega filma pač ne moremo pričakovati od RTV Slovenija ali drugih osrednjih medijev, ki še vedno prisegajo na jugonostalgično zgodovinopisje. Nadalje, dokumentarec postavlja na laž prepričanje, da je bil jugoslovanski komunizem veliko bolj “človeški” od njegovih sovjetskega, ki je prevladoval za železno zaveso.
V središču dokumentarca so povojni množični poboji, politično preganjanje, taborišča, delovanje Udbe in drugih tajnih služb v tujini, kot tudi množična grobišča na področju celotne bivše Jugoslavije. Sneman je bil v različnih država, ki so bile nekoč del SFRJ, v njem pa nastopi več uglednih strokovnjakov, publicistov, novinarjev in avtorjev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije. Gre predvsem za zgodovinsko-politično rekonstrukcijo mračnih dni jugoslovanskega socializma in za prizadevanja, da se osvetlijo njegove žrtve in odprejo tako arhivi kot vprašanja splošne odgovornosti in spomina.
Fokus tudi na Sloveniji in množičnih grobiščih
V filmu tako spregovori tudi več slovenskih zgodovinarjev, novinarjev in publicistov, med njimi Igor Omerza, Roman Leljak in Jože Dežman. Slednji izpostavi, da je bilo ob koncu druge svetovne vojne na slovenskem ozemlji približno pol milijona nemških, hrvaških, srbskih, črnogorskih in slovenskih pripadnikovporaženih protikomunističnih sil. Od tega jih je bilo v Sloveniji pobitih vsaj 80.000 in 15.000 Slovencev, kar je predstavljalo kar cel odstotek slovenskega prebivalstva. “Gre za največje povojno množično morišče v Evropi in za najbolje varovano skrivnost titoizma v Sloveniji” pove Dežman.
Po navedbah BGNES dokumentarec vključuje redke arhivske posnetke in pričevanja o teh množičnih likvidacijah v Kočevskem Rogu in drugih slovenskih krajih. Prav tako film prikaže žalostno usodo hrvaških vojakov in civilistov, ki so bili po predaji iz Bleiburga vrnjeni v Jugoslavijo. Po trditvah avtorjev so arhivi o tem še vedno deloma zaprti.
Druga pomembna tema dokumentarca je delovanje jugoslovanskih obveščevalnih služb, predvsem Ozne in Udbe. Prikazani so politični pregoni in represija nad drugače mislečimi. Dokumentarec pa vključuje tudi del o taboriščih, zaporih in umorih političnih imigrantov v tujini.
Ker gre za bolgarski dokumentarec zvemo več podrobnosti tudi o sami Bolgariji in Makedoniji, saj obravnava tudi obdobje Severne Makedonije po letu 1944, ko naj bi prihajalo do zatiranja bolgarskega dela prebivalstva.
A. S.