Aleksander Čeferin je presenetil nogometni svet z napovedjo, da leta 2027 ne bo več kandidiral za predsednika Evropske nogometne zveze. Napoved preseneča, saj je Uefa skoraj sočasno in na njegovo pobudo sprejela spremembo statuta, ki bi mu to omogočila. Številni menijo, da zato njegova napoved in pojasnilo nimata veliko smisla, saj je jasno, da mu je zadnji mandat propadel. Spet drugi špekulirajo, da bi Čeferin utegnil kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah v Sloveniji.
Aleksander Čeferin se je od začetka svojega predsedovanja zapletel v več afer in kontroverznosti. Zapletlo naj bi se že na samem začetku. Po pisanju številnih medijev naj ne bi imel ustreznih kvalifikacij za predsedniško mesto, težko pa je tudi pozabiti očitke glede spornih kadrovskih odločitev, neodgovornega odnosa do varnosti na finalu Lige prvakov leta 2022 in Superlige. Še najbolj daljnosežne posledice pa bo imela afera, ki še traja.
Sveža sprememba statuta Evropske nogometne zveze Čeferinu omogoča, da za predsednika organizacije kandidira tudi leta 2027. Kako se je to lahko zgodilo? Ko se je Čeferin leta 2016 prvič zavihtel na vrh evropskega nogometa, je uvedel spremembe statuta, s katerimi je omejil število predsedniških mandatov na tri štiriletne mandate. Tedaj je dejal: “Te spremembe so bistvenega pomena, če želimo obnoviti našo podobo, obnoviti verodostojnost in okrepiti našo legitimnost.”
Nekaj let pozneje, ko se tudi sam približuje skrajnemu koncu na predsedniškem mestu, se je odločil znova spremeniti statut. Tokrat tako, da mu omogoča ponovno kandidaturo. Zgodba na tej točki potrebuje zgodovinski uvod. Čeferin je na vrhu Uefe nasledil Michela Platinija, ki se je moral umakniti zaradi obtožb o korupciji. Platini in Sepp Blater sta se morala kot funkcionarja za vedno posloviti od nogometa, ko je tako odločila Svetovna nogometna zveza Fifa, poroča Deutche Welle. Pozneje ju je sodišče v Švici oprostilo obtožb.
Čeferinovo “resetiranje” v slogu diktatorjev
Spremembe statuta, ki jih je včeraj sprejela Uefa, po svoje resetirajo začetek Čeferinove vladavine. Statut so dopolnili tako, da omejitev treh mandatov velja od 1. julija 2017 naprej. Medtem ko je doslej veljalo, da se je njegov prvi mandat začel leta 2016, ko je nasledil Platinija sredi mandata, odslej ni več tako. Njegov prvi mandat se je po novem začel leta 2019, ko je bil pravzaprav znova izvoljen, kar pa mu, kot že veste, omogoča ponovno kandidiranje.
Zgodba ima še en zasuk. Potem ko so spremembe statuta sprejeli, je Čeferin naznanil, da ne bo več kandidiral. Odločitev naj bi sprejel že pred pol leta. Pomeni, da je pred tem dejansko špekuliral, da bi si v slogu diktatorjev podaljšal vladavino? Nenavadno je tudi njegovo pojasnilo. Tako je poskušal pojasniti v slovenskih dominantnih medijih: “To odločitev sem sprejel že pred nekaj časa, vendar pa je nisem želel deliti iz dveh razlogov. Najprej sem želel, da kongres odloči brez kakršnega koli pritiska in da vidim, kakšno podporo imam. Želel pa sem videti tudi prave obraze nekaterih ljudi, kar mi bo prišlo še zelo prav v naslednjih treh letih.”
Čeferin je dejal tudi: “Razlog je v tem, da čez nekaj časa vsaka organizacija potrebuje svežo kri, a predvsem zato, ker sem bil zdaj sedem let stran od družine in bom še tri leta.” Predsednikovanje Uefi naj bi bilo tudi izredno naporno: “Po pravici povedano, naveličan sem covida, naveličan sem dveh vojn, nesmiselnih projektov tako imenovanih superligašev. Naveličan sem tudi samooklicanih moralnih avtoritet, ki so moralne samo, dokler ne gre za njihove osebne interese.”
Je bil Čeferin potisnjen v kot?
Čeferinova zgodba nima veliko smisla. Pred kratkim se je Čeferin zaradi resetiranja razšel z zdaj že nekdanjim tehničnim direktorjem Uefe, sicer hrvaško nogometno legendo Zvonimirjem Bobanom. Ta je kot razlog za razhod navedel prav sporne spremembe statuta, ki bi Čeferinu podaljšale mandat. “S predsednikom Uefe sem govoril o problemu, ki se je pojavil na zadnji seji izvršnega odbora Uefe v Hamburgu. Gre za predlog spremembe statuta Uefe, ki bi Čeferinu na naslednjem kongresu 8. februarja v Parizu omogočili novo kandidaturo po tem mandatu, ki bi moral biti njegov zadnji. Potem ko sem izrazil svojo največjo zaskrbljenost in popolno nestrinjanje z načinom in predlogom, je predsednik odgovoril, da sam ne vidi nobenega pravnega ali moralno-etičnega problema – in da bo brez dvoma nadaljeval s to, po mojem mnenju katastrofalnom idejo.”
Britanski Independent poroča, da je Čeferin razglasil, da ne bo več kandidiral, ker je začel čutiti velik medijski pritisk.
Vrednost Čeferinove besede
Hkrati se postavlja vprašanje, koliko je pravzaprav vredna Čeferinova beseda. Napoved, da ne bo vnovič kandidiral, namreč ni zapisana v kamen. Ni si težko predstavljati, da bi predsednika Uefe na neki točki skupina nogometnih asociacij naprosila, da ponovno kandidira, sam pa bi skrušeno pristal kljub vsem družinskim obveznostim in utrujenosti. Oboje je namreč navedel kot razloga, zakaj ne namerava več kandidirati. Kakor koli že, skoraj zagotovo ne bo dobil podpore angleške nogometne zveze, kjer je najti njegove najostrejše kritike.
Novi obraz levice
V Sloveniji pa so njegovo napoved interpretirali povsem drugače. Leta 2027, ko se konča njegov mandat na Uefi, bodo v domovini predsedniške volitve. Špekulacije, da bo kandidiral za predsednika države, so v javnosti zakrožile že pred časom. Ko so ga na 24ur povprašali, ali namerava kandidirati, možnosti ni zanikal: “Ne vem niti še točno za leto 2025. Za zdaj je stvar še zelo sveža. Skušal bom do konca uživati v mandatu in narediti še kaj dobrega za nogomet […] V tem trenutku si želim domov, želim videti svojo družino in s fanti igrati nogomet. Kako naprej, bom pa videl potem.”
Žiga Korsika