Letošnji Koliščarski dan, ki bo 5. septembra prvič potekal ob koliščarskem naselju Morostig na Igu, bo posvečen pisatelju Janezu Jalnu in njegovemu romanu Bobri. Obiskovalcem bo življenje koliščarjev približal z delavnicami, predstavami, pogovori ter prikazi spretnosti, ki so jih obvladovali nekdanji prebivalci Ljubljanskega barja.
Kot je poudarila predsednica društva Alenka Jeraj, bodo obiskovalci zaradi nove lokacije letos prvič lahko dejavnosti Koliščarskega dne povezali z ogledom rekonstrukcije koliščarske naselbine ter se tako podrobneje spoznali z življenjem koliščarjev.
Program bo obsegal več kot 20 delavnic s področij naravoslovja, arheologije in ustvarjalnosti. Med drugim bodo predstavili arheološko raziskovanje kolišč, življenje in delo Janeza Jalna ter nastajanje njegovega romana Bobri. Pripravili bodo tudi splavitev drevaka in pogovor z arheologom Antonom Veluščkom z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je s svojo ekipo sodeloval pri raziskavah kolišč na Ljubljanskem barju in pri odkritju najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu, starega približno 5150 let. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi gledališko predstavo Koliščarji, za otroke pa bo potekalo tudi tekmovanje Lov na belega bobra.
Osrednja tema dogodka bo ob 60. obletnici Jalnove smrti njegov roman Bobri. Raziskovalka pisateljevega življenja in dela Marjeta Žebovec je pojasnila, da je Jalen Ljubljansko barje spoznal, ko je kot kaplan služboval v ljubljanskem Trnovem. Kot velik ljubitelj in poznavalec narave je začel raziskovati njegovo preteklost, iz tega zanimanja pa je nastala tudi trilogija Bobri.
Roman skozi zgodbo Ostrorogega Jelena in njegovega rodu prikazuje življenje koliščarjev na Ljubljanskem barju, kot so si ga predstavljali na podlagi tedanjega znanja. Jalen je po besedah Žebovčeve opisoval tudi njihove poti in povezovanje z ljudmi na drugih območjih, med drugim ob Dravinji, v Prekmurju in ob Savi.
Velušček je pojasnil, da so se prvi koliščarji na območju Ljubljanskega barja pojavili pred približno 6700 leti. Ime so dobili po bivališčih, ki so jih postavljali na lesenih kolih ob nekdanjem jezeru. Bili so prvi poljedelci in živinorejci v osrednji Sloveniji, pozneje pa so se ukvarjali tudi z metalurgijo bakra.
Koliščarske naselbine so po Veluščkovih besedah prebivalcem med drugim zagotavljale večjo varnost. Ko se je jezero postopoma umikalo in se je območje zamočvirilo, so ljudje naselja začeli postavljati zunaj Ljubljanskega barja, pogosto na okoliških vzpetinah. Zaradi izjemne arheološke vrednosti so bila izbrana kolišča na Ljubljanskem barju leta 2011 skupaj z drugimi prazgodovinskimi kolišči okoli Alp vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
C. Š., STA