Delov novinar Zoran Potič si je zaradi člankov, v katerih poroča o Primčevi Stranki Frankenstein, kot je 28. marca v Delu imenoval novo stranko Aleša Primca, na tviterju prislužil opomin feministične aktivistke dr. Barbare Rajgelj, v prostem času zaposlene na FDV.
Zoran Potič, ki se je ustanovnega kongresa Glasa za otroke in družine tudi udeležil, je strnil svoje vtise o novi stranki: “Primčeva stranka ima zveste in goreče privržence, utrjene v referendumskem boju. Po slabem desetletju liberalizacije in demokratiziranja socialističnega sistema v 80. letih in po 25 letih demokracije je bilo očitno le še vprašanje časa, kdaj bomo dobili neformalno cerkveno stranko, čeprav je v tem obdobju kar nekaj strank z desnega političnega pola ves čas koketiralo s Cerkvijo. V Evropi imamo celo vrsto krščanskih strank, ne poznamo pa primera, da bi kongres neke stranke bolj spominjal na verski obred kot na rojstvo stranke. Tega v Sloveniji še nismo doživeli. A prav to se je v soboto dogajalo ob splavitvi stranke Za otroke. Na ta način je prestopila jasno črto, ki se je začela izrisovati po francoski revoluciji, ko je ločevanje vere in države postal civilizacijski standard. Tudi v sedmem členu slovenske ustave imamo zapisano, da so država in verske skupnosti ločene.”
Zorana Potiča močno skrbi Glas za družine in otroke
Zorana Potiča več kot očitno skrbi, da bo stranka Aleša Primca Glas za otroke in družine začela rušiti tabuje in ideološke predsodke, ki jih je proti-družinska levičarska politika ustvarila za potrebe vladanja in jih vsa leta skrbno vzdrževala. Vendar pa kljub Potičevi več kot očitni levičarski pravovernosti Barbara Rajgelj ni zadovoljna z njim. Barbara Rajgelj, ki sebe imenuje “aktivistična učiteljica”, ni kdorkoli. Je znana in uspešna zagovornica privilegijev homo-lezbičnega-trans-bi-queer seksualnega lobija. Hkrati je tudi ena izmed pomembnih ideologov levičarske politike pri nas. Po njenem mnenju bi bilo najbolje, da se o Primcu in njegovi stranki sploh ne bi pisalo.
Takole se je razvnela razprava o Potičevem pisanju na tviterju: Niti nenaklonjeno pisanje Zorana Potiča o stranki Glas za otroke in družine za Barbaro Rajgelj torej ni sprejemljivo, boljši je popoln medijski mrk, kakor so ga Primcu in koaliciji Za otroke gre priredili režimski mediji v času predvolilne kampanje pred družinskim referendumom decembra 2015. Isto taktiko bi aktivistična učiteljica Rajgljeva s FDV uporabljala še naprej. Ob tem ni treba posebej izpostavljati, da je Barbara Rajgelj vneta borka za pravice zatiranih, obrobnih in majhnih. Očitno je novonastala Primčeva stranka kljub nenaklonjenemu poročanju režimskih medijev za ideologinjo homoseksualnega lobija tako nevarna, da želi svojim prepovedati vsakršno poročanje o Glasu za otroke in družine. Zoran Potič je o ustanovnem kongresu stranke Glas za otroke in družine pisal dokaj naklonjeno, kar je najbrž z drugim člankom moral popraviti.
V enem izmed tvitov mu je Rajgljeva očitala, da dela nepotrebno reklamo za Primčevo stranko, saj je kot predstavnik medijev tisti, ki po njeno predstavlja zagotovilo za obstoj, bohotno rast in razvoj stranke Aleša Primca Glas za otroke in družine. Ob tem je Barbara Rajgelj Zoranu Potiču celo čestitala za botrstvo. Vendar celo njemu ni bilo všeč, da mu Barbara Rajgelj pere možgane s tem, kaj sme ali ne sme pisati, saj ji je v odgovor napisal: “Seveda, če ne vidiš in Ne slišiš, Ne obstaja.” Aleš Primc je po referendumski zmagi decembra 2015 napovedal vstop v politiko, saj je civilna družba po sedmih letih boja z ulice proti družini nenaklonjeni politiki nemočna in se mora preseliti v parlament in spremeniti družini nenaklonjene zakone. Očitno ne bo več mogoče tako zlahka prati možgane ljudem z vsiljevanjem ideologije, ki jo je papež Frančišek razglasil za “napako človeškega razuma”. To pa je največji strah Barbare Rajgelj in podobnih aktivistov, ki privilegije bogatim homoseksualcem in lezbijkam zagotavljajo na račun siromašenja slovenskih delavcev in kmetov.
Franci Donko