fbpx

Begunci ali ilegalni migranti

Vojni begunci in ekonomski migranti. (Foto: epa)

Nemalo posameznikov se je te dni oglasilo z vprašanjem, zakaj države Evropske unije velikodušno sprejemajo begunce iz Ukrajine in zakaj leta 2015 niso ravnale enako ob znani invaziji ilegalnih migrantov iz Bližnjega vzhoda. Še več. Če jim skušaš pojasniti razliko med bežečimi iz Ukrajine in tistimi, ki so v Evropo masovno prihajali leta 2015, si takoj deležen napadov in zmerjanja, češ da si šovinist, rasist, fašist in še kaj. Prav zato nekoliko tvegam pri pisanju tega prispevka, da bom česa podobnega deležen tudi sam. Toda ne pustim se, ne pristajam na kakršno koli zmerjanje, želim pa jasno pojasniti razlike med bežečimi iz Ukrajine in tistimi iz Bližnjega vzhoda leta 2015.

Slovar Slovenskega knjižnega jezika pravi, da je: “migránt kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov” in da je: “begúnec kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo”. V praksi ta “nevarnost ali neprijetnost” največkrat pomeni beg pred vojno, preganjanjem zaradi političnega mišljenja, verske, spolne ali kake druge okoliščine.

V čem je torej razlika med bežečimi iz Ukrajine in tistimi iz Bližnjega vzhoda leta 2015
V primeru bežečih iz Ukrajine je stvar popolnoma jasna. V Ukrajini divja brutalna vojna, zato ljudje iz nje praviloma bežijo v prve varne države v svoji soseščini, to so Moldavija, Romunija, Madžarska, Slovaška in Poljska. Njihova struktura pa je tudi povsem jasna, gre za otroke, ženske in starejše ljudi. Med njimi ni  moških, starih od 18 do 60 let. Ti so ostali doma v Ukrajini in se borijo za svojo državo. Še več, po nekaterih podatkih se je iz začasnega dela v evropskih državah v Ukrajino vrnilo kar 100.000 moških, ki branijo državo. V tem primeru gre za klasične begunce, ki so jih skladno z zakonodajo prve varne sosednje države tudi dolžne sprejeti in jim pomagati. Pomembno je poudariti tudi to, da prihajajo na mejne prehode in zaprosijo za zaščito.

Foto: epa

Leta 2015 pri  bežečih iz Bližnjega vzhoda pa je šlo za  nekaj povsem drugega. Kar 80 % jih je bilo moških, starih od 18 do 50 let. Žensk, otrok ali starejših je bilo zelo malo. Kakšni pa so moški, ki  svoje otroke, žene in starejše svojce pustijo doma, izpostavljene vsem nevarnostim, sami pa se odpravijo v Evropo. Naj opozorim na še eno podrobnost, begunci se praviloma lahko zatečejo v prvo varno državo, v primeru prebivalcev Ukrajine se to danes zares dogaja, v primeru bežečih iz Bližnjega vzhoda pa ni bilo tako.   Nobene pravice niso imeli prepotovati pet ali več varnih držav in si sami izbirati, kam bodo šli. Zato v primeru teh oseb ne moremo  govoriti o beguncih, ampak o klasičnih migrantih, ki so hoteli ilegalno izven mejnih prehodov vstopiti v posamezno evropsko državo.

Foto: epa

Za zaključek
Naj vas spomnim, da so mnoge države, zlasti Madžarska in Poljska leta 2015, ilegalne migrante zavračale, gradile so ograje na meji in podobno. Zato so bile deležne hudih kritik. Prav te iste države pa danes dokazujejo nasprotno, sprejele so, in očitno še bodo, vse begunce iz Ukrajine, ki so potrebni pomoči. Povsem neupravičene so torej kritike posameznikov, zlasti novinarjev in levih političnih struktur, da posamezne države begunce iz Ukrajine danes sprejemajo, pred sedmimi leti, v primeru ilegalnih migrantov iz Bližnjega vzhoda pa so ravnale drugače.

dr. Vinko Gorenak