Beseda “oprostite” je lepa beseda že po svoji vsebini. Običajno jo uporabljamo v odnosu do sogovornika, ko želimo priznati svojo napako ali svojo pomoto ob nečem, kar smo predhodno naredili, zapisali ali rekli o sogovorniku ali sogovorniku samemu. Seveda pa je uporaba še veliko širša. V vsakodnevni komunikaciji med ljudmi boste to besedo slišali precej pogosto. Toda enim gre ta beseda z jezika, kot pravimo, zlahka, spet drugim ne. Sam z uporabo te besede nisem imel nikoli težav, tudi v času poslanskega mandata ne, saj se mi zdi, da je priznanje lastne napake nekaj najbolj iskrenega in poštenega.
Toda v odnosu države do posameznika ali v odnosu državnih ali drugih institucij do posameznika je beseda “oprostite” precejšnja neznanka. Povsem jasno je, da napake in s tem krivice posameznikom delajo tudi državne institucije, a le redko smo priča, da bi se posamezniku opravičile. Še posebej to velja za ožjo državno upravo in pravosodje.
Zato pa na levi politični sceni še nismo zasledili junaka, ki bi se bil pripravljen opravičiti v primeru povzročene krivice. Saj se spomnite primera Patria pa posledično primera odvzema poslanskega mandata Janezu Janši. Ko je ustavno sodišče razveljavilo eno in drugo, ga ni bilo junaka na polju leve politične hemisfere, ki bi se mu bil pripravljen opravičiti. Milanu Brglezu, v vlogi predsednika DZ, pač nebi padla krona z glave, če bi stopil za govornico DZ in Janezu Janši izrekel opravičilo. Ne, to se pač ni zgodilo. Pa tako malo poguma in srčnosti je potrebno, da izrečeš to čarobno besedo, ki na vse strani tako blagodejno deluje. Tudi v primeru Franca Kanglerja, kjer so tako v kriminalistični policiji kot na tožilstvu dobesedno zlorabili položaj in so ga preganjali, kolikor vem, kar z 22 kazenskimi ovadbami, posledica česar je bila tudi nepotrditev državnosvetskega mandata, se ni in se verjetno ne bo opravičil nihče, čeprav so do sedaj po tekočem traku padle že skoraj vse kazenske ovadbe.
Eni torej zmorejo, drugi ne. Uporaba besede “oprostite” zato zame ni znak slabosti, ampak znak poguma in poštenosti tistega, ki jo izreče.