V Sloveniji se radi pohvalimo (vsaj levičarji), da imamo strpno in razvejeno družbo, najboljše šole, najboljše zdravstvo in seveda najboljše medije, ki nam takoj povejo, ali gre v državi kaj narobe. A poročanje osrednjih medijev ne bi moglo biti bolj politično obarvano, bolj pritlehno in bolj totalitarno.
Zadnji primer takšne zlorabe je bilo praktično neporočanje o kaznivem dejanju visoke in vidne članice Socialnih demokratov, ki je meni nič, tebi nič čez mejo tihotapila nezakonite migrante. Pa ste kje videli kakšen poziv k odstopu predsednika SD Dejana Židana? Ste kje zasledili obsodbo tovrstnega dejanja? V Delu, Dnevniku, na javni RTV ali v drugih velikih medijskih hišah? Ne. Skoraj niso poročali o tem. Visoka članica in predstavnica SD se je čez noč prelevila v navadno državljanko, ki s stranko Socialnih demokratov nima nič skupnega. Resnica pa je nasprotna. Še leta 2017 se je gospa udeleževala potovanj sedanjega predsednik državnega zbora Dejana Židana in še leta 2018 je sodelovala na vrhu kolegija SD. V stranki pa pravijo, da že skoraj 15 let ni aktivna v stranki. Tako očitno laž bi morali seveda mediji pograbiti, raziskati in tudi razkrinkati laži te stranke, naslednice komunistične partije.
Spomnimo pa se drugega primera, ko je resnično običajen član Slovenske demokratske stranke pristal na fotografijah Šiškove Štajerske varde. Tiste varde, ki je z umetnim orožjem paradirala pod zastavo Zedinjene Slovenije. Tiste varde, za katero so organi pregona presodili, da lahko ogrozi ustavni red. Ker pri nas lahko nekaj prsatih in trebušastih moških z golimi rokami premaga do zob oborožene vojake in policiste. Absurdno. A takrat se je zgodil medijski desant na SDS. Pisali so o vidnem članu, celo članu izvršnega odbora strankinega podmladka. Le kakšna je stranka, ki ima takšne člane, so pisali vsi režimski mediji. Tudi ko so nesrečnega mladeniča izključili iz SDS, se vihar ni polegel. Režimski mediji so zahtevali kri.
Pred tedni je Jasmina Držanič na Twitterju za tiste, ki ne verjamemo v zveličavnost komunističnih mitov, zapisala, da smo klub luzerjev in vnuki smrdljive drhali. Menite, da se je oglasil kakšen varuh načela enakosti? Kakšen varuh človekovih pravic? Kakšen levičar, ki se bojda bori proti diskriminaciji? Kakšen levičarski medij? Ah, kje pa. Tovrstno poniževanje potomcev in somišljenikov po vojni kruto zunajsodno pobitih nedolžnih ljudi je sprejemljivo. Je popolnoma normalno in naravno, saj imamo v Sloveniji odprto družbo. A seveda le takrat, kadar kletvice in klevete izrekajo levičarji. V nasprotnem primeru pa imamo totalitarni pašaluk, ki te za najmanjši govorni prestopek lahko kaznuje z globo, nekaterim grozijo celo kazenski postopki.
Če le malce pogledamo levo stran Twitterja, lahko ugotovimo, da so izrazi domobranski mrčes, fašistoidne svinje, nacifašisti, smrdljiva drhal, insekti, rasisti itd. izrazi, ki jih skoraj brez izjeme uporablja leva stran. Sovražnega govora na levici je bistveno več kot na desnici. A dokler levičarji obvladujejo medije, lahko iz muhe naredijo slona.
A ker imajo pod oblastjo medije, se lahko predstavljajo kot tisti, ki se borijo proti pojavom sovraštva. Mediji, ki so daleč od pluralnih, s podpiranjem levičarskih totalitarnih domislic krepijo sovraštvo zatiranega ljudstva, ki bo kot v vsakem totalitarizmu nekoč znorelo in vrglo z oblasti vladajoče “pravičnike”. Zato pa se je treba truditi na vse načine, da se razširi medijski pluralizem in da se ljudje obranijo pred škodljivimi posledicami levih politik, saj si nihče ne želi ponovitve tragedije, ki je v našem narodu pustila še danes nezaceljene rane.
Aleksander Rant