Mineva eno leto, odkar je 55 poslancev za premierja izvolilo Marjana Šarca (LMŠ), čigar stranko je na volitvah poslancev slaba dva meseca prej volilo le 12,6 odstotka volivcev. V zgodovini države še noben premier ni bil izvoljen s tako nizkim rezultatom na volitvah. Da je oblast prevzel, je moral Šarec drugim strankam dati številne koncesije. Na zahtevo Levice se je odpovedal modernizaciji vojske z nakupom osemkolesnikov boxer. V Levici so odpoved javno zahtevali celo s sklicevanjem na Leninov način boja proti buržoaznim silam (Natu), češ da se sme financirati le proletarske milice.
Največ koristi od nove vlade je doslej imel javni sektor, kjer so dvigali plače in zaposlovali. Prvo leto Šarčevega vladanja ni bilo ekonomskih težav, ker se je že deseto leto nadaljevalo obdobje rasti v mednarodnem okolju in Sloveniji. A že dalj časa je slišati svarila, da se to lahko bliskovito obrne, kot se je konec leta 2008, ko je oblast prevzemal Borut Pahor. Prav ta teden so na možnost, da smo tik pred svetovno recesijo, opozarjali mediji v Nemčiji in v ZDA.
Kako se znebiti Tonina?
Dejansko je Šarec zavladal šele septembra, ko so bili izvoljeni še ministri. Boxerji pa niso bili edina koncesija za vladanje. Druga so bili, denimo, otroci. Premier je prekršil, da bi zadovoljil koalicijske partnerje, predvsem SD, SAB in Levico, sodbo ustavnega sodišča, da mora zagotoviti enako financiranje osnovnega šolanja otrok na OŠ Alojzija Šuštarja.
Šarec ni prvi, ki je oblast prevzel, čeprav mu s svojo stranko ni uspelo doseči relativne zmage na volitvah poslancev. Prvi je z drugega mesta oblast prevzel Janez Janša (SDS) po predčasnih volitvah leta 2011, ko je v DZ propadel predlog predsednika Danila Türka, da bi premier postal takrat z 28,51 odstotka relativni zmagovalec volitev predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. A za Türkov predlog je glasovalo premalo poslancev.
SDS je leta 2011 dosegla celo boljši rezultat kot lani, ko je s 24,92 odstotka relativno zmagala na volitvah. Dodatna razlika je, da po lanskih volitvah predsednik republike Borut Pahor ni predlagal mandatarja in v DZ predsednika niso zavrnili.
Od volitev do izvolitve novega šefa vlade pred letom pa je minilo rekordno število dni. V tem času je Šarec v koalicijo s strankami, ki so nam vladale že v prejšnjem mandatu, poskušal pridobiti NSi Mateja Tonina. To mu ni uspelo. Koliko časa so po volitvah v zgodovini države iskali šefa vlade in s koliko glasovi je bil premier izvoljen, kaže grafika:
Najhitreje je bil po volitvah leta 2004 za šefa vlade potrjen Janez Janša, največ glasov za izvolitev pa je doslej po volitvah leta 2000, ko je šel z LDS zadnjič na volitve, dosegel Janez Drnovšek.
Nadaljevanje stare vlade z novim šefom
Trditev, da so stranke, ki so odstavljale Tonina, šele prevzemale oblast po volitvah, je nekoliko netočna. Vse stranke, ki so sestavljale prejšnjo vlado, torej SMC (36), DeSUS (10) in SD (6), so oblast z izvolitvijo Marjana Šarca ohranile, čeprav sta SMC in DeSUS volitve dramatično izgubili. Iz skupaj 46 poslancev, torej večine vseh, sta zgrmeli na skupaj 15. Se je pa nekoliko okrepila SD. Iz šest na deset poslancev. Izgubljeno na volitvah so z leve nadomestili tako, da so v vlado ob stranki Marjana Šarca s 13 poslanci vključili še obe rezervi: SAB Alenke Bratušek (pet poslancev) in Levico Luke Mesca (devet poslancev).
Levico uradno razglašajo za opozicijskega koalicijskega partnerja, ki pa Šarcu zagotovi glasove vedno, ko bi bilo vladanje lahko ogroženo. Ko glasovi Levice niso pomembni, pa se ta stranka praviloma obnaša “opozicijsko”.
Cena Levice: Boxerji
Pred glasovanjem o tem, ali bo Šarec mandatar, se je zjutraj sestal odbor za zunanje zadeve, ki ga vodi Matjaž Nemec, in tam je poslanec Levice Miha Kordiš zahteval prekinitev odločanja o soglasju k projektu nakupa oklepnih vozil boxer za vojsko, s katerim se je, kot je opozoril takratni državni sekretar obrambnega ministrstva Miloš Bizjak, zelo mudilo, da bi lahko nadaljevali postopke za podpis pogodbo o nakupu do 28. oktobra lani. Pravočasni nakup 48 oklepnih vojaških vozil boxer za 306 milijonov evrov je visel na nitki. Kordiš je na seji povsem neprikrito zagrozil, da bodo Šarec in ministri padli v državnem zboru, če nakup oklepnih osemkolesnikov ne bo ustavljen. Tako je dejal: “Ob tem bi koalicijske poslance spomnil, morda se je, ne vem sicer kako, pozabilo, ampak čez uro in pol se nam začne seja DZ, na kateri bo glasovanje o mandatarju. Začnite malo preštevati glasove.”
Kordiš je opozoril še, da je kupovanje boxerjev kršitev dogovora vladnih strank z Levico o koalicijskem sodelovanju. Torej o podori za izvolitev Šarca in ministrov. O soglasju za nakup osemkolesnikov, ki mu je prejšnja vlada že dala zeleno luč, odbor po tem Kordiševem opozorilu ni glasoval. Šarec in novi obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) sta pozneje javno razglašala, da sta projekt kupovanja osemkolesnikov “zamrznila”. Vlada je februarja letos nakupovanje tudi čisto uradno zamrznila.
Nakupu so se, skratka, odrekli.
Državo so nam voditelji s tem dolgoročno osramotili, propadli so namreč načrti o vsaj minimalnem opremljanju vojske, da naša vojska ne bodo le slabo opremljeni razcapanci. Pri denarju in vložkih v opremo vojske smo povsem na repu članic Nata. Do leta 2022 bi država morala imeti eno, do leta 2025 pa dve srednji bataljonski skupini, da ne bi bila vojska v sramoto resni državi in zavezništvu, v katerem smo. Precej verjetno se nič od tega ne bo zgodilo.
Kordiš je to ravnanje Šarčeve vlade na odboru, ki ni prižgal zelene luči za opremljanje po standardih Nata, pred izvolitvijo šefa vlade Šarca pojasnil s takšnim podukom iz zgodovine komunističnih revolucij: “Nismo za buržoazno milico, temveč samo za proletarsko, zato niti enega groša in niti enega človeka niti za regularno vojsko niti za buržoazno milico. To je Vladimir Iljič Uljanov, poznate ga pod vzdevkom Lenin. In jaz se pod njegove besede s polnim srcem podpišem, ker je imel prav takrat in je bila ta izjava aktualna z začetkom 20. stoletja, enako, kot je aktualna z začetkom 21. stoletja – denar za blaginjo, ne pa za orožje, to bi moralo biti naše politično vodilo.”
Nova koalicija je v prvem letu res najbolj zaslovela po denarju za blaginjo, denimo po povišanju plač in dodatnih zaposlitvah v javnem sektorju – kar je sprožilo podražitve -, višjih nadomestilih za brezposelnost in sicer višjih socialnih pravicah, postopnem višanju minimalnih plač, znižanju obdavčitve regresov … Načrtujejo pa še povišanje odmere pokojnin, ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja …
Prvo leto vladanja Marjana Šarca je zaznamovalo tudi vse večje število migrantov, ki na različne načine prihajajo čez mejo iz Hrvaške, ki je oblast ne nadzoruje.
Na posnetku je Marjan Šarec, ko po izvolitvi podpisuje prisego, da bo spoštoval ustavni red:
