fbpx

Frivolnosti (slovenske) male začetnice in resna evropska vprašanja

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel. (Foto: STA)

Si predstavljate, da bi resen nemški časopis (kot sta npr. Der Spiegel ali Frankfurter Allgemeine Zeitung) objavljal besedila, katerih avtorji bi imena nemških državnikov pisali z malimi začetnicami, npr. helmut kohl, hans dietrich genscher, gerhard schröder, angela merkel …? Na to vprašanje, ki sem ga že kdaj postavil, ni težko odgovoriti, vendar se takšnim odgovorom – predvsem v slovenskih “vodilnih” (main stream) medijih – običajno izogibajo. Odgovor je: seveda si ni mogoče predstavljati, da bi si resen nemški časnikar dovolil takšno svobodo, pri čemer se niti resen nemški niti resen angleški niti resen ameriški ali francoski časnikar ne bi pritoževal zaradi omejevanja svobode medijev. Ponekod si svobodo medijev predstavljajo tako, da zahtevajo (zase) svobodo do zmerjanja, obrekovanja, natolcevanja v zvezi s svojimi konkurenti, nasprotniki ali preprosto tistimi, ki mislijo drugače od njih – pri čemer se ne ozirajo na klasična merila (vero)dostojnosti – medtem ko morebitne ugovore drugače mislečih označujejo kot sovražni govor. Spoštovanje osebnosti in temeljna (vero)dostojnost sta kajpada bistveno povezana s svobodo, demokracijo, nepristranskostjo itn.

Po drugi strani bo najbrž res, da se merila (vero)dostojnosti spreminjajo in da so se določene malomarnosti v zvezi z njimi pojavile tudi zunaj Slovenije, celo pri pomembnih, načeloma resnih in verodostojnih medijih. Pogosto v slovenski režiji. Da uredniki slovenskih medijev “glavnega toka” preprosto ne odgovarjajo na dopise avtorjev, ki ne ustrezajo političnim usmeritvam oz. naročilom teh medijev, je znano in tako rekoč nezanimivo, ne glede na to, kar imajo dopisniki povedati.

V zadnjem času nastaja vtis, da so se nervoze in nevljudnosti od Slovencev nalezli tudi kje drugje v Evropi, razloga za to pa sta dva:
1. pomanjkanje naročnikov oz. bralcev in z njim povezana finančna negotovost medijskih hiš,
2. politična negotovost medijev, ki rajši kot desnosredinske zagovarjajo levosredinske stranke, te pa histerično zbirajo pomoč in moč, čeprav s politiki in strankami iz nekdanjih komunističnih držav. (Glej povezanost nizozemskega socialdemokrata Timmermansa in Tanje Fajon!)

Zanimiva, celo pretresljiva je trdovratnost nekaterih evropskih ustanov in mnogih medijev (da o slovenskih ne govorim) glede vladavine prava na Poljskem, Madžarskem in celo v Sloveniji. Frekvenca napadov na te države, na njihove domnevno desne vlade, njihove predstavnike … je osupljiva. V ljubljanskem Delu tako rekoč ni članka (razen morda na športnih straneh), ki se ne bi obregnil ob omenjene države in njihove voditelje. V Sloveniji se ime Janeza Janše – v negativnem kontekstu – pojavlja stokrat ali večkrat na dan.

Slovenci se radi sovražijo in se pritožujejo, izbrane nasprotnike celo pišejo z malo začetnico, ponekod pa vendar še imajo nekaj pameti in se držijo pravila audiatur et altera pars. Tako je nemški Der Spiegel 17. julija 2021 objavil dva zanimiva članka o Poljski. V prvem članku “EU je obsojena na neuspeh” sociolog Wolfgang Streeck pritrjuje Viktorju Orbanu, hvali Brexit in napoveduje preporod nacionalnih držav: Nacionalna država je edina ustanova, ki bi lahko razčlenila kompleksnost svetovne družbe in jo naredila sposobno za demokratično upravljanje.

“Hujše kot brexit”
V isti številki nemškega tednika je objavljen tudi članek Markusa Beckerja Hujše kot brexit o razmišljanja poljskih voditeljev v zvezi z grožnjo Evropske komisije, da bi Poljski zaradi disciplinskih ukrepov na področju pravosodja zavrnila milijardna izplačila, namenjena okrevanju po covidu-19. Poljaki imajo srečo, da se lahko pri svojih argumentih sklicujejo na nemško ustavno sodišče, ki tako kot poljsko zavrača evropsko vmešavanje v zadeve, ki jih država ni prepustila Evropski uniji. Predsednik vlade Morawiecki se je nepopustljivo odzval na prepir z EU. Na prvem mestu naj bi bila ustava Republike Poljske in ob tem izjavil: “Ne vem, ali naj oblečem majico z napisom ‘Ustava’?”

Nemški tednik seveda ni enostranski. V naslednji številki je objavil polemiko s stališči nemškega sociologa in poljske vlade. Vodja “miselne tovarne” European Stability Initiative Gerald Knaus je napisal članek z naslovom Tokrat gre za vse, v katerem je napovedal propad evropskega pravnega prostora, če uspejo poljska prizadevanja. V začetku našteva problematične države: (Poročilo Evropske komisije) opisuje različne probleme, gre za svobodo tiska in diskriminacijo na Madžarskem in v Sloveniji, Bolgariji, na Malti ali v Avstriji … Pri Poljski je komisija “resno zaskrbljena”…

Resni časopisi obveščajo, predstavljajo in razlagajo. Resni mediji ne agitirajo, ne propagirajo in nimajo ambicij, da bi prali možgane. Predvsem pa niso niti primitivni niti žaljivi.

dr. Dimitrij Rupel