Skupina levičarskih nevladnikov, povezana v Pravno mrežo za varstvo demokracije, s pomočjo osrednjih medijev v javnosti širi napačne trditve, da naj bi bile spremembe zakona o lokalnih volitvah neustaven.
Predlog zakona je konec maja vložila skupina poslancev SDS-a, Resni.ce, NSi-ja, Fokusa in SLS-a, podprla pa ga je večina na odboru DZ-ja za notranje zadeve in javno upravo. Medtem mu leva opozicija na čelu s Svobodo in Levico nasprotuje. Pod zakonom so prvopodpisani Jelka Godec, Katja Kokot in Janez Cigler-Kralj.
Opozicijo in nevladnike, ki postavljajo že po pravilu tujce pred domačini, je zmotilo predvsem to, da bi nov zakon odvzel aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih držav. Kot vemo, so določeni župani lahko to izkoriščali tako, da se je pred volitvami podeljevalo dovoljenja za stalno prebivanje, tujci pa redno volijo v skladu z lastnimi interesi, ki pa niso nujno enaki interesom avtohtonega prebivalstva. Tovrstne rabote se je v preteklosti očitalo predvsem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.
Glede tega se je sedaj angažirala tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, ki ima zaledje v osrednjih levo usmerjenih medijih. Aktivisti omenjene mreže trdijo, da za spremembo zakona predlagatelji niso navedli zadostnih razlogov ter da bi bil odvzem volilnih pravic tujim državljanom celo protiustaven. Odvzem aktivne volilne pravice prebivalcem iz tretjih držav naj bi namreč po njihovem mnenju kršil načelo načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki zagotavlja posameznikom, da mu država brez resničnega razloga ne bo poslabšala pravnega položaja. Nadalje se sklicujejo na 15. člen, ki določa, da se človekovih pravic in temeljnih svoboščin, urejenih v pravnih aktih, ki so veljavni v Sloveniji, ne sme omejevati z izgovorom, da jih ustava priznava v manjši meri ali ne priznava. Po njihovem mnenju spada očitno sem tudi volilna pravica tujcev, ki naj bi potem, ko je bila zakonsko urejena leta 2002, postala “ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic”. Pri pravni mreži trdijo tudi, da predlagane spremembe zaradi tega ne bi prestale presoje pred ustavnim sodiščem.
Zakon sledi splošnim trendom Evrope in preprečuje zlorabe
Tovrstni očitki in trditve so zavajajoče, saj so poslanci, ki podpirajo zakon predstavili več razlogov za potrebne spremembe, prav tako pa ustava prepušča zakonom, da določajo v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji so tujci upravičeni do volilne pravice. Poslanec iz vrst SDS Andrej Kosi je razložil v imenu predlagateljev, da preprosto sledijo načelom velike večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic na lokalnih volitvah. Prav tako je tudi v državah, kjer takšne volilne pravice obstajajo, to urejeno s posebnimi meddržavnimi sporazumi. Kosijev kolega Žan Mahnič pa je poudaril, da predlog nikakor ni protiustaven, temveč je v skladu z ustavo ravno zaradi že navedenega člena, ki določa, da “zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci”. Kot pravi Mahnič že uporaba besede lahko predpostavlja, da jo lahko imajo ali pa, da je lahko nimajo. Janez Beja iz NSi pa je izpostavil, da tuji državljani velikokrat sploh ne čutijo pripadnosti do kraja in krajevnih ali vaških skupnosti, zaradi tega nekdo, ki živi v Sloveniji le nekaj let in se ne čuti povezanega z njenim okoljem ter ne pozna dobro splošnih razmer, ne bi smel soodločati o zadevah, ki jih niti ne pozna. Medtem je Kosi opozoril tudi na lažne prijave prebivališč, ko so na posameznih naslovih prijavljeni tujci – velikokrat večje skupine – ki nimajo ničesar z lokalno skupnostjo. Mojca Žnidaršič iz Demokratov pa je izpostavila, da konec koncev tudi slovenski državljani v teh državah nimajo volilne pravice.
Poslanka Resnice Katja Kokot in poslanec SDS Zan Mahnič. (Foto: STA)
Kaj je zapisano v Ustavi Republike Slovenije?
Poleg teh argumentov, ki se zdijo sami po sebi popolnoma zadostni, so trditve, da naj bi bil odvzem volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah protiustaven preprosto napačne. Ustava namreč te pravice glasovanja na lokalni ravni ne zagotavlja kot absolutne pravice. V 43. členu lahko preberemo, da je volilna pravica splošna in enaka za vse državljane, ki so dopolnili 18 let, da ba zakon lahko določi “v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.” Torej je to vprašanje jasno prepuščeno zakonodaji, oziroma državnemu zboru, ki ga določa z zakonom. Na to je opozoril tudi Žiga Turk, ki se je na poročanje medijev o trditvah Pravne mreže odzval z zapisom, da tovrstne pravice niso ustavnopravne, temveč jih ureja in varuje zakon, ki pa se ga lahko spremeni.