Ko so v parlamentu na zahtevo SMC ustanavljali preiskovalno komisijo, so v gradivu prepisovali moje tekste, objavljene na Nova24TV oziroma v Demokraciji. V prvih dneh in tednih po razkritju #IranNLBgate v naši medijski puščavi tako imenovani dominantni mediji niso bili pripravljeni zagristi v to afero, pač v strahu, da bi naleteli na svoje botre ali politične mentorje. Če so že kaj napisali, pa so bili plačani prispevki opravičevanja oziroma negiranja pranja denarja. Tu je zastavo nosil Siol.net, seveda tudi Mladina, ki si je privoščila še sramoto na mednarodnem parketu.
Kaj pa Alenka Korče?
Möderndorferjevo preiskovalko so ustanovili čez noč, dobrega pol leta pred volitvami, in jasno je bilo, da namen ni preiskovati pranje denarja in kriminala v NLB, ampak ravno nasprotno: ta dejanja pokrivati in prekrivati. Politična odgovornost se je naprtila bivšim, dvema bivšima ministroma (Žbogar, Križanič) in bivšemu guvernerju (Kranjec), Borut Pahor pa je itak priljubljena tarča svojih nekdanjih političnih sopotnikov. Pravih igralcev v tej aferi seveda niso izpostavili. Včeraj se je Möderndorfer na tiskovni konferenci bolj bežno dotaknil tudi same banke, izpostavil je odgovornost takratnega člana uprave NLB Mirana Vičiča in uslužbenke Jasne Iskra, ki je takrat vodila pravni oddelek. In sedaj pozor: izpustil pa je Alenko Korče, ki je bila neposredno operativno odgovorna za funkcioniranje tega velikega projekta pranja denarja. Korčetova je pod zaščito leve politične elite, ne nazadnje so njeno hči Jerco Korče tudi postavili za podpredsednico Liste Marjana Šarca in bo na tej listi tudi kandidirala za poslanko v državnem zboru.
To je le eden od drobnih dokazov, zakaj je SMC želela to komisijo, s katero so prekrivali kriminal levega omrežja in pol leta mešali meglo. Poleg prekrivanja lastnega ropanja v NLB pa so z raziskovanjem NKBM hoteli v igro spraviti še SDS. SDS je od Đuđićeve najela kredit in ga je tudi vrnila, to pa je vse, kar se v tej zgodbi tiče te stranke. V poročilu za javnost pa je komisija skoraj enako prostora namenila Đuđičevi in bivšemu direktorju NKBM Alešu Haucu kot pa milijardi evrov opranega denarja, s katerim se je v času mednarodnega embarga dokazano financiral tudi iranski vojaški jedrski program. Seveda je SDS tovrstnih velikih pokov, kot temu pravimo, že navajena. Na nek način tudi slovenska javnost, ki temu več ne naseda v takšni meri kot pred desetletjem, ko smo bili priča uvozu afere Patria s Finske.
O pranju denarja v NKBM sem pred mnogimi leti pisal tudi sam in ni dvoma, da je bila ta banka vseskozi, ko je bila v državni lasti, velika pralnica denarja, vendar še vedno prava miniaturka v primerjavi z NLB. In kljub temu, da preiskovalna komisija preiskave v zadevi pranja denarja v NKBM sploh ni končala, pa to zgodbo vehementno razlagajo kot končno dejstvo. Dominantni mediji Logarjeve komisije niso nikoli uvrstili na vrh novic, Möderndorfer pa se je včeraj ves dan zoprno in arogantno topil pred tv ekrani, kjer so mu namenjali zelo visoko minutažo.
Tovariš Möderndorfer, kdo pa so posredniki?
Sicer iz Möderndorferjevih ust ni bilo slišati nič novega, kar že ne bi vedeli. Le pri eni novi informaciji je vredno zastriči z ušesi, to je, da je komisija preko posrednikov stopila v kontakt z Irajem Farrokhzadehom. In tu se namreč poraja bistveno vprašanje, ki ga nisem zasledil v kakšnem mediju: kdo so ti posredniki?! Gotovo ravno tisti, ki so posredovali pri tem, da so Iranca pripeljali v NLB, potem ko so ga izgnale vse resne banke po Evropi. In posredniki običajno za svoje posle, to je posredovanje, računajo. Veliko računajo. In v tem tudi tiči jedro te afere: kdo je posredoval in kdo je zaslužil!? Je bil posrednik Zoran Janković? Ali Milan Kučan? Ali Janez Škrabec? Ali Željko Puljić? Ali Miloš Urbanija? Ali častni konzul Jordanije Samir Amarin? V zadnjem letu, ko smo odpirali to afero, smo lahko slišali, da v takih primerih znašajo provizije tudi do 60 odstotkov oprane vsote denarja. Potemtakem bi lahko govorili tudi o 500 do 600 milijonov evrov. Hkrati pa imam občutek, da Möderndorfer ni in ne bo vsega povedal. V medijskem svetu že dolgo velja pravilo, da je največ mogoče zaslužiti s tisto informacijo, ki je medij ne objavi. In podobno je tudi v drugih družbenih podsistemih. Zakaj imajo bivši in upokojeni kriminalisti lepe in dobro plačane službe v državnih in drugih podjetjih? Ker niso preganjali gospodarske in politične mafije.
Balkanski žur v Moravskih toplicah
Prihodnji teden ima skupina NLB v Moravskih toplicah bančne igre, tu bodo bančniki iz vseh enot NLB po Balkanu. Za zabavo bodo skrbeli Rock partyzani. Obeta se veliko jedače in pijače, skratka, balkanski žur s partizanskimi napevi. Takšna razuzdana žretja davkoplačevalci plačujemo že desetletja. Od leta 1991 do danes smo v sanacijo NLB vložili več kot 4 milijarde evrov. Vmes so oprali za milijardo evrov iranskega denarja, gotovo še več za druge namene, za kar pa ne vemo. Od dividend pa je država kot lastnica NLB v tem čas dobila borih 200 milijonov evrov.
Kako dolgo še?
Miro Petek