Če niste ravno visok funkcionar ali poslanec Združene levice in zato ne morete zastonj potovati v Venezuelo z letalom predsednika Venezuele, ki je po poklicu sicer šofer avtobusa in ne pilot, si lahko ogledate, kaj Erjavčeva dekleta in fantje s Prešernove ulice sporočajo o razmerah v Venezueli.
Na spletnih straneh MZZ izvemo, da je za Venezuelo pristojno Veleposlaništvo Republike Slovenije v Braziliji, kjer je veleposlanica nj. eksc. gospa Milena Šmit. No, gospa Šmitova je bila prva rezidenčna veleposlanica Slovenije v Braziliji, in sicer od oktobra 2010 do septembra 2015, ko se ji je iztekel mandat. Nato je veleposlaništvo novembra 2015 prevzel sedanji veleposlanik, nj. eksc. gospod Alain Brian Bergant. Menim, da je tri mesece dovolj časa, da bi lahko MZZ ta podatek posodobil.
Po drugi strani me čudi, da na spletnih straneh MZZ ni mogoče zaslediti ničesar o gospe Antoniji Brundula Sodja, ki jo je Vlada Republike Slovenije s sklepom aprila 2009 imenovala za častno konzulko Republike Slovenije v Caracasu. Morda je njena težava v tem, da je »zaznamovana« in ni na pravi liniji, saj je bil njen stric lazarist France Sodja, ki je bil takoj po drugi svetovni vojni pet let krivično zaprt? Zanimivo je tudi, da je iz obrazložitve njenega imenovanja na seji Vlade izpadlo ime slovenskega društva v Caracasu, katerega dolgoletna predsednica je gospa Brundula Sodja.
Koga in zakaj moti slovensko društvo v Caracasu?
Je na MZZ, tedaj pod vodstvom ministra Samuela Žbogarja, šlo nekomu preveč v nos, da se društvo uradno imenuje Slovensko izseljensko društvo sv. Cirila in Metoda in ga je leta 1966 ustanovil argentinski Slovenec – duhovnik gospod Janez Grilc? Morda je težava v tem, da društvo za stotnijo svojih članov organizira romanja, miklavževanje ter proslavo ob dnevu samostojnosti Slovenije? Morda pa je pri »izbrisu« imena društva šlo za zaščito gospe, saj je oseba, ki je pripravila gradivo za sejo Vlade, vedela, da bi v primeru, ko bi se v gradivu vlade pojavilo ime sv. Cirila in Metoda, gospa ne bi bila imenovana s strani vlade levega trojčka, po predsednikih strank koalicije imenovanega tudi KGB?
Da je mera malomarnosti še večja, je vidno pri uradnem prevodu sklepa o imenovanju v angleščino, ki se glasi »Decision on the appointment of Antonija Bundula Sodja as Honorary Consul of the Republic of Slovenia in Milan« in je dosegljiv na Pravno informacijskem sistemu, za katerega je odgovorna Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Poleg tega, da nekdo v prevodu ni uspel pravilno napisati priimka gospe Brundula Sodja, je tudi mesto Caracas nonšalantno prevedel v Milano.
Kokain, Milano in Katarina Kresal
Verjetno res nekaj kokaina, ki ga iz Caracasa uspejo pretihotapiti v Evropo, konča tudi pri uživalcih iz visoke družbe v Milanu, ampak to vseeno ne more biti razlog za tako napako. Morda pa se je prevajalec le želel prikupiti takratni ministrici za notranje zadeve gospe Katarini Kresal, ki naj bi po nakupe garderobe in morda še česa, po poročanju medijev, rada odhajala v Milano? Za vsak primer sem preveril, in če je verjeti spletnim stranem MZZ, je častni generalni konzul Republike Slovenije v Milanu gospod Gianvico Camisasca in ne gospa Brundula Sodja.
Proces Patria po “Venezuelsko”
V nadaljevanju na spletnih straneh MZZ pod Venezuelo pade v oči, tudi zaradi lepe rumene obrobe, varnostno opozorilo, ki pravi: »Obstajajo določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele države. Nekatera področja bi lahko bila nevarna, zato svetujemo dodatno previdnost pri potovanju v te dele države ter dodatno preverjanje in pridobitev podatkov iz drugih virov.« Tako posplošeno opozorilo bi lahko napisali za vsaj 200 držav na svetu in se ne bi zmotili. Očitno je, da virus nekonkretizacije dejstev ni okužil samo slovenskega pravosodja, ampak tudi druge državotvorne resorje in javno upravo. Opozorilo je namreč toliko konkretno kot znana obtožnica na »neznanem kraju, ob neznanem času, na neugotovljen način …« iz procesa Patria. Torej v Venezueli obstajajo določeni (kateri?) varnostni zadržki za potovanje v posamezne (katere?) dele države. Nekatera (katera?) področja, bi lahko bila nevarna (zakaj?), zato svetujemo dodatno previdnost pri potovanju v te dele države (katere?) ter dodatno preverjanje in pridobivanje podatkov iz drugih virov (katerih?).
V Venezueli je dnevno umorjenih 68 ljudi
Morda se bodo na MZZ zagovarjali in pojasnjevali, da so opombe pod glavnim varnostnim opozorilom namenjene konkretizaciji le-tega? Pa si te opombe poglejmo. Prva opomba, stara eno leto, se nanaša na dogajanje leta 2014. Izvemo, da je takrat »v Caracasu in nekaterih drugih venezuelskih mestih prihajalo do množičnih protestov, ki so terjali tudi smrtne žrtve,« zato »popotnikom svetujemo povečano previdnost, izogibanje množicam ljudi in javnim političnim zborovanjem, ki se hitro lahko sprevržejo v nasilna.« Glede na to, da se število umorov v Venezueli v letu 2014, po podatkih NGO Venezuela Violence Observatory, ni bistveno razlikovalo od števila umorov leta 2013, je povečana previdnost potrebna vseskozi, ne samo med množičnimi protesti (opozicije). Dejstvo je, da je Venezuela, kjer je na leto umorjenih kar okoli 25.000 ljudi (68 na dan), od tega v Caracasu okoli 5.000 (14 na dan), nevarna dežela.
Da boste v Venezueli varni, vam MZZ tako svetuje »previdnost ob prihodu in potovanju«, posebej pa boste izpostavljeni, če boste potovali z »velikimi vsotami denarja, dragocenimi urami ali nakitom in uporabljali mobilne telefone na ulicah«. Navedenih je tudi nekaj opomb, ki se nanašajo na leto 2008, večina opomb tako ali tako ni datirana. Tako ni jasno, ali se npr. »nedavna deževja« nanašajo na leto 2015 ali pa morda celo na leto 1999, ko je v zvezni državi Vargas zaradi zemeljskih plazov, ki so se sprožili po močnem deževju, izgubilo življenje okoli 30.000 ljudi. Me zanima, ali bi kdo na trgu kupil take in tako kakovostne informacije, kot nam jih za naš denar na svojih uradnih spletnih straneh nudi MZZ?
Fascinantna ažurnost na spletnih straneh ministrstva za zunanje zadeve
Radovednemu popotniku, ki bi se rad pripravil na pot, torej ne preostane nič drugega, kot da pobrska po drugih virih. In odkrije, da so navodila MZZ presenetljivo podobna navodilom na spletnih straneh United States department of State (OSAC). Bolje rečeno – slabemu prevodu posameznih delov navodil OSAC. Seveda bi se spodobilo, da bi bil vir na spletnih straneh MZZ konkretno naveden. Vendar je v državi – kjer je malomarno navajanje virov v doktorskih, magistrskih in diplomskih nalogah prej znak naravne akademske odličnosti, vredne vsaj ministrice za izobraževanje, znanost in šport, če ne že prve ženske predsednice vlade – težko pričakovati, da tega ne bi počel neki državni uradnik ali študent na praksi.
Problem pa je, če je tak izdelek potem na ogled in uporabo na spletnih straneh MZZ. Seveda ni za pričakovati, da bi na spletnih straneh MZZ našli verodostojne podatke za vseh 233 držav sveta oziroma da bodo podatki tako kakovostni, kot so npr. podatki večjih držav, ki imajo na razpolago bistveno več virov. Zato pa bi bilo na straneh MZZ bolje objaviti manj, pa tisto kakovostno. Za nadaljnje informacije pa podati povezave na ustrezne spletne strani ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Španije ali Rusije. Tam boste zvedeli tudi kaj več o nevarnosti virusa zike. Glede na ažurnost MZZ se bo na njihovih straneh opozorilo na ta nevarni virus verjetno pojavilo šele čez nekaj let …
Gal Kušar