Finančni minister Andrej Šircelj pravi, da bo dinamika zniževanja javnofinančnega primanjkljaja odvisna tudi od posledic interventnega zakona za razvoj Slovenije za javne finance. Omenjene posledice sicer zaenkrat še ocenjujejo. Znano pa je, da minister ne namerava predlagati sprememb zakona.
“Časovnica zmanjševanja primanjkljaja še ni jasna”, je ob robu srečanja finančnih ministrov EU v Luksemburgu izpostavil Andrej Šircelj. To torej v praksi pomeni, da še ni znano, ali bo zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) potrebno izvajati tudi v prihodnjem letu ali bo to možno narediti še letos.
Prilagoditve bodo sledile natančnim ugotovitvam
Šircelj poudarja, da bo to odvisno od natančnih analiz in tudi natančne ocene, kako velik je dejansko primanjkljaj. Kot pravi, je v pripravi tudi analiza, ki bo natančno pokazala javnofinančni učinek interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v strankah Resni.ca, Demokrati in Nova Slovenija. Napovedal je, da se bo na podlagi ugotovitev šlo v prilagoditev odhodkovne strani in časovnice, koliko časa bo prilagajanje potrebno.
Ravno tako je v svoji izjavi pojasnil, da je potrebno zavedanje, da “minister ne more kakorkoli zamakniti kakršnekoli določbe sprejetega zakona”. V primeru, da bi obstajala želja po spremembah, bi morale te vnovič iti skozi parlamentarno proceduro. Jasno pa je dal vedeti, da tega sam nima v načrtu predlagati.
Minister mag. Andrej Šircelj se v Luksemburgu udeležuje zasedanja Evroskupine. pic.twitter.com/w5WCDCyFYh
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) June 11, 2026
Ker gospodarska napoved Evropske komisije za Slovenijo v letošnjem letu predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa v višini 3,5 odstotka BDP, je bila Slovenija v prejšnjem tednu pozvana, da naj gre v sprejetje ustreznih ukrepov, ki bodo znižali primanjkljaj. Ob tem pa je bilo opomnjeno tudi na posledice interventnega zakona, ki je bil sprejet prejšnji mesec, saj bi lahko negativni javnofinančni učinek v letu 2026 znašal med 0,5 in 1,0 odstotka BDP. Čeprav je primanjkljaj Slovenije presegel z evropskimi pravili določeno mejo treh odstotkov, je Bruselj sprejel odločitev, da zaenkrat ne sproži postopka zoper nas.
Opozorjeni smo bili tudi na “odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-2028”. “Ti so po novem edini kazalnik za spremljanje upoštevanja evropskih fiskalnih pravil. Ta sicer državam članicam omogočajo, da ob nastopu nove vlade spremenijo svoj načrt”, v zvezi s tem navaja STA in dodaja, da je Šircelj izjavil, da na vladi še niso obravnavali vprašanja, ali se bo šlo v naslovitev prošnje glede spremembe načrta, pravi pa, da sam nedvomno razmišlja o tem.
Ž. N.