fbpx

Kje bi mladi raje delali? Pri Woltu za dober denar ali v tovarni na štiri izmene za minimalca?

Mitja Iršič (Foto: Veronika Savnik)

Pred kratkim je slovenske socialiste pretresla novica, da bodo mladi Woltovi in Glovovi raznašalci hrane po novem “ožigosani kot živina”, da jih bodo meščani lahko prepoznali in prijavili redarstvu, če bodo storili kak prekršek. “Ožigosani” bodo tako, kot so z regirstrskimi tablicami ožigosani avtomobili, tovornjaki, avtobusi in motorji. A počakajte – “žigosanje” sploh ni problematično. Tudi hitra vožnja dostavljalcev, ki je pripeljala do “žigosanja” ne. Vse to so le priročni izgovori za pravi motiv, ki se skriva v ozadju. Skrajna levica, ki želi razsuti sistem, to nepomembno temo izkorišča za to, da bi še eno uspešno tujo družbo, ki viša standard prebivalstva, izgnali iz države.

Saj zgodbo že poznamo iz štorije z Ubrom, ko so dežurne potomke in potomci rdeče smetane protestirali proti temu, da pride v Slovenijo “pohlepna tuja megakorporacija, ki delovno silo sužnjelastniško izkorišča”. Malo po volitvah, ko so Golobovi po hitrem postopku napovedali, da bodo zradirali zakon, ki je pri nas dovoljeval digitalne prevozne platforme (ki nas je uvrstil na zemljevid razvitega dela sveta), smo potem hitro videli, da so ravno razmere v slovenskih taksi podjetjih podobne sužnjelastniškim. A pustimo to …

Za nadaljnjo debato je pomembno, da je najprej jasno naslednje: poklicnim skrajno levim aktivistom je toliko do mladih, kot je Golobu do proticepilcev – gre za sredstvo, s katerim se zasleduje določen cilj. In cilj podmladka socialistične internacionale je izključno v tem, da se življenje ljudi čim bolj zagreni, čim bolj regulira in državo čim dlje ohranja kot socialistični kibuc, kjer lahko brez težav deluje nemeritokratorni sistem prvo- in drugorazrednih. Tuja multikorporacija, ki dobro plačuje, pač ni dobra za njihove načrte.

Toliko, da je jasno, kaj je cilj. Zdaj lahko razmontiramo njihove neumne izgovore, s katerimi želijo tujo multikorporacijo izriniti z našega trga.

Wolt izkorišča ubogo mladež in jih sili v delo v suženjskih razmerah
Tri, štiri, bulšit! Wolt ponuja storitev in službe. Tako kot je naša izbira, če bomo naročili hamburger in kokakolo, tako je izbira delojemalca, da sprejme službo, ki jo ponuja Wolt. Če si takšne službe ne želi, lahko gre – prosto po županu Zoranu Jankoviću – delat v hotel, bar, restavracijo … v tako pregretem gospodarskem ozračju, ki ga imamo, so službe res najmanjši problem, služba pri Woltu in drugih ponudnikih pa je kljub temu precej priljubljena.

Foto: STA

Izkoriščevalske multikorporacije ne omogočajo dostojnega preživetja, če dostavljalci ne tvegajo svojega življenja na cesti
Če izkoriščevalske multikorporacije ne bi omogočale dostojnega preživetja, ne bi nihče delal pri Woltu. Res pa je, da Wolt ponuja za Slovenijo skoraj bogokleten koncept: plačano dobiš toliko, kot si naredil. Takšne službe so nesprejemljive v družbi, ki je navajena hoditi v pisarne, tam spiti jutranjo kavo, prebrati kakšno krepko o vrlinah javnega dobrega v Mladini, nato pa začeti odštevali ure in minute do malice. Seveda niso vsi Slovenci takšni – tisti, ki imajo espeje, dobro vedo, da bodo dobili plačano točno tisti projekt, ki so ga naredili, in nič več. Takšnim bo delo pri Woltu zelo znano.

Tea Jarc (Foto: STA)

A mladi esktremisti, ki protestirajo proti izkoriščevalskim multikorporacijam, takšnega dela ne poznajo – to ni njihov svet. Na žalost je mladih v Sloveniji več sto tisoč. V slovenskih egalitarnih nebesih je veliko prostora za dela na sončni upravi, a čisto vsi pa tam tudi ne morejo biti zaposleni. Nekateri bodo morali v tovarne na štiri izmene. Nekateri bodo morali iti obirat grozdje in jagode v Avstrijo. In nekateri bodo delali pri Woltu. Tisti pri Woltu bodo zaslužili za tisto, kar bodo naredili. In dobili bodo v povprečju okoli 1.500 evrov neto, ne da bi pri tem divjali. Tisti, ki bodo divjali, pa bodo dobili več. Zato je naloga mestnih in državnih oblasti, da takšne sankcionirajo. V katerem podjetju v državni lasti bi lahko mlad človek brez izobrazbe dobil 1.500 evrov neto? Lahko jih preštejemo na prste nespretnega delavca na cirkularki.

Ekonomija na klic pomeni ničelne stroške dela
Vsekakor ne ničelne – manjše pa. A to je tista prednost, ki je trn v peti socialistom – bolj učinkoviti, manj regulirani načini dela. Kaj bi izbrali, če bi imeli na izbiro delo na štiri izmene v tovarni topil, ki bi bilo popolnoma regulirano in delovno-pravno varno, ali prekarni poklic, kot je Wolt, kjer imate 1.500 evrov v žepu za običajni delovni dan? Mladi bi radi delali v Woltu, ne v tovarni topil. In to socialiste izredno moti. Delovni proces se vedno bolj pomika v smer espejev in manjše regulacije, davčne optimizacije, kjer tako delodajalec kot delojemalec prejmeta malce več, zastonjkarji na Metelkovi 6 pa malce manj.

Tale vlada, ki jo v resnici vodi stranka Levica, se je najprej lotila tistih delov ekonomije, ki zares delujejo, ker delujočih delov ekonomije v socialističnem raju pač ne smemo imeti – in sicer prekarcev ter še posebej normiranih espejev. Medtem ko se svetovna ekonomska resničnost vedno bolj odmika od državne regulacije in stremi proti temu, da dva enakopravna subjekta v gospodarstvu skleneta dogovor, kjer ima država čim manj zraven, pa bi Slovenija naš izolirani kibuc naredila še bolj reguliran, še bolj obdavčen in še bolj nedostopen do projektnega načina dela. Socialisti si ne želijo mladih, ki na kolesih ustvarjajo zelo dober posel s tujo multikorporacijo. Socialisti si želijo mlade, ki delajo v ljudski tovarni kombajnov številka 57 za ljudsko mezdo, polovico pa si razdelijo z družbeno-političnimi delavci, ki ustvarjajo njihov socialistični raj.

Mitja Iršič