Konzerviranje komunizma, ali za kaj še rabimo Zvezo združenj borcev NOB?

Franci Kindlhofer (Foto: osebni arhiv)

Že po uhojenem scenariju je ZZB NOB zopet napisala protestno pismo RTVS, ker si je upal njihov novinar in zgodovinar dr. Jože Možina zopet praskati po njihovih “Mojzesovih ploščah”, v katere je vklesana vsa resnica naše nedavne preteklost, ki je nedotakljiva.

Ko sem na Twitterju zagledal to protestno pismo, si nisem mogel kaj, da ne bi pogledal malo podrobneje na to “resnicoljubno” in bojevito organizacijo, ki vedno zacvili, če ji kdo stopi na rep. Sicer sem si jo že pred leti podrobneje ogledal, ko je bil predsednik še Janez Stanovnik. Gorenjski glas je namreč objavil oglas tega združenja, da vabijo v svoje vrste nove člane, posebno še mladino, katere zanima zgodovinska resnica. Čutil sem se ogovorjenega, zato sem jim poslal mojo prijavnico na regionalni odbor. Zelo čudno se mi je zdelo, da nisem dolgo dobil nobenega odgovora. Na moj opomin so mi sporočili, da so mojo zadevo poslali na krajevni odbor. Od tam pa tudi nisem slišal nikoli nič več. Bil sem globoko užaljen, da me ne pustijo k viru resnice, zato sem umolknil tudi sam.

Potrebno je samo malo pobrskati po spletni strani, pa se kmalu ugotovi, da je davkoplačevalski denar dobro izkoriščen. Zveza je visoko eficientno organizirana. V vsej Sloveniji vzdržuje okoli 85 društev, katerih predsedniki predstavljajo tudi glavni odbor. Kolikor vem, imajo društva tudi zaposlene tajnice in tajnike. Vodstvo sestavljajo predsednik, štirje podpredsedniki in generalni sekretar. Predsedstvo pa še tvori deset članov in predsednik mladinskih organizacij. O vsebini in delu skrbi deset odborov, v katerih dela 72 članov. Tako številno moštvo je gotovo potrebno, saj morajo opraviti obsežen penzum dela. Zgleda, da so zelo važna dejavnost prireditve, saj imajo še v letošnjem letu na programu do konca leta 16 prireditev. Odbor za odlikovanja je tudi zelo zaposlen, saj so v letošnjem letu podelili do oktobra že 101 odlikovanje. Poleg tega še izdajajo publikacije in knjige. Če primerjam to organiziranost z našim Društvom zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja, potem mi je jasno, zakaj mi tako životarimo. Nimamo svojih prostorov, na kontu 1.000.- EUR. To je prava sramota in nedopustno in bo vlada nujno morala nekaj storiti. Seveda se nam bodo sedaj člani ZZB smejali, a upam, da ne dolgo.

Foto: STA

Ugotavljam, da davkoplačevalski denar ni samo brez haska zapravljen, ampak tudi podpira širjenje sovraštva med narodom, razjeda demokracijo, podpira enoumje in ovira realno obdelavo naše zgodovine. ZZB kar prekipeva od dvomljive literature, ki predvsem posreduje, posebno mladim, neukim ljudem popolnoma popačeno zgodovino. Sem sicer zagovornik svobode govora in tiska, ampak mislim, da propagandni material v stilu boljševistične revolucije ne smemo tolerirati, posebno pa ne ščuvanje k nestrpnosti in opravičevati nasilje. To posebno še zato, če vemo, da se ta organizacija loteva neobremenjenih mladih ljudi, ki še nimajo gotovih družbenih pogledov na svet. Že iz tega razloga je potrebno temu združenju takoj prepovedati njeno delovanje. Vsaj v tem obsegu in s to vsebino. Vprašam se, ali je SOVA kdaj pogledala, kaj se tam dogaja. To je v nasprotju z ustavo.

Tukaj nekaj primerov objav, ki bi se ne smele tolerirati:

Članek o Hudi jami začne avtor Milan Gorjanc takole: “V oktobru so se pri nas vrstili nekakšni pietetni dogodki, ko so se politiki klanjali nad kostmi padlih sovražnikov v drugi svetovni vojni.” Masovno pobijanje opravičuje z dogodki pred dvema letoma v Bosni in civiliste prišteva k sovražni vojski. Zaključi s stavkom: “Naš predsednik je stal ob vencu z napisom Slava našim junakom, škofje so darovali mašo za žrtve »komunističnega nasilja«. Dejansko so pa to kosti okorelih zločincev, ki so morili tudi z blagoslovom cerkve.” To je vsebina, ki bi se mlademu človeku ne smela posredovati brez temeljite obrazložitve. To je duševno nasilje nad mladino.

Da ima ZZB pretenzije vmešavanja tudi v tekočo politiko, je razvidno iz knjižice Janeza Stanovnika “Boj za prihodnost”. V njej poskuša “oče naroda” velikodušno pojasniti, da se je OF, mimo napak, porazov in zmot, skozi katere se je prebijala, rodila iz domoljubja in je krepila domoljubje. Potem poskuša graditi mostove do osamosvojitve Slovenije, kot, da je to bilo že vedno v načrtu OF, potem pa ugotovi, da so si te zasluge ob osamosvojitvi leta 1990 prilastili neki novi, samozvani osvoboditelji.

Mogoče bi morala Možina in Omerza še prej kaj dodati, kot izpustiti.

Franci Kindlhofer