Kot karikatura je prišel, tako bo tudi odšel

Miro Petek

Vmesni čas, ko se sestavlja nova vlada ali pa bomo šli na volitve, ki je nastopil po izgubljenem času nesposobne Šarčeve vlade, je z vso silovitostjo vrgel na plano nervoznost in sovraštvo leve politike in večine slovenskih medijev do tistega skromnega medijskega prostora, ki sodi v sfero opozicijskih medijev. Tudi medija, ki ga pravkar prebirate. Medijev torej, ki niso pod uredniško taktirko Šarčevega kabineta ali v lasti postkomunistične tajkunske klike. Medijev, ki opravljajo svojo vlogo na način, da oblasti gledajo pod prste, ne pa jo vazalsko podpirajo.

Gonja se je zavrtela kar na treh ravneh: vladni, parlamentarni in medijski. Gonja proti medijem v solastništvu madžarskega kapitala in papagajsko ponavljanje konstrukta, skovanega v levem političnem in medijskem podzemlju, o nekakšni “orbanizaciji” Slovenije, pod katero to podzemlje razume konec pravne države, ne pa gospodarskega in družbenega razcveta ter visoke ravni varnosti državljanov, kot to pozna Madžarska.

Načrt je znan in ničkolikokrat uporabljen: neki medij, tokrat so izbrali obskurni portal, izstreli lažnivo zgodbo, to pa za tem množica medijev ponavlja in reciklira. V tej tovarni laži so sedaj združeni mediji, ki bodo v bližnji prihodnosti obsojeni na propad, in novinarji, ki jih bo skupaj z mediji kmalu pogoltnila zgodovina. Mediji in novinarji torej, ki jih ta čas pri življenju drži financiranje iz državnih in paradržavnih jasli. Te tovarne laži pa se po potrebi čez noč spremenijo tudi v kartel tišine, predvsem takrat, kadar bi morali povedati resnico. Resnica je njihova največja sovražnica.

Mediji z lažmi sodelujejo v politični propagandi
Komur je danes v slovenski medijski krajini ostalo še kanček morale in ponosa, doživlja velikansko razdvojenost in ponižanje: prvič, ker morajo streljati v javnost zgodbe, ki so preluknjane z lažmi, in tega se mnogi tudi zavedajo. Zavedajo se, da z lažmi sodelujejo v umazani politični propagandi. Še večji je njihov notranji moralni konflikt, ker se morajo spustiti na raven klošarja, ki se ponižuje za podarjene cente in mora narediti vse, kar zahtevajo politiki, katerih služabniki so. Večino njih politični gospodar po uporabi zavrže, seznami za odpuščanje novinarjev se samo še širijo in dopolnjujejo, le majhen del najbolj zlizanih novinarjev za nagrado dobi kakšno delo v političnem ali paradržavnem piarju. V tem režiranem komplotu sodelujeta tudi javna radio in televizija, financirana z davkom, ki ga moramo obvezno plačevati vsi, ki imamo možnost po različnih napravah dostopati do teh orkestriranih laži. Tem novinarjem bo njihov moralni konflikt treba pomagati reševati z novim Zakonom o RTV.

Nervoza je te dni tako velika, da je tudi Sorosova dekla za evropski parket skovala neki pamflet, ki spominja na kakšne sklepe partijske ideološke komisije. Nad medije, kjer je povsem transparentno lastništvo madžarskega kapitala, je politika naščuvala policijo, o tem napovedujejo parlamentarno razpravo, parlamentarna preiskava pa poteka že kakšno leto dni.

Šarec pozval k bojkotu oglaševanja “medijskega imperija”
To je v bistvu dobro in kaže na moč in vpliv “medijskega imperija”, kot je te medije imenoval predsednik parlamenta Dejan Židan. Tistega imperija torej, za katerega je med vrsticami, vendar dovolj jasno, Šarec pozval k bojkotu oglaševanja v svetem prepričanju, da bo na ta način medije uničil. Tudi v seriji intervjujev, ki jih psihično že precej načeti Šarec v obupu trosi te dni, se vselej dotakne kakšnega od teh medijev, v katere iz njegovega kabineta izjemoma niso mogli posegati. S tem se kaže, da je »medijski imperij« postali relevanten igralec na medijskem trgu in ta imperij zblojena leva politika kar neposredno krivi za svoj neuspeh.

Šarec obvlada imitacijo, ki pa je bila velikokrat bolj žaljiva kot duhovita, bolj vulgarna kot inteligentna. Za vodenje države Marjan Šarec pač ni. Kot karikatura je prišel v politiko in kot karikatura bo tudi odšel. Priznati pa je treba, da je s svojim odstopom konec koncev potegnil pomembno državniško potezo, preprečil je še večjo škodo in za to dejanje bi ga predsednik države Borut Pahor lahko nemudoma odlikoval z zlatim redom za zasluge.

Miro Petek

  • zaslosds

    Šarac je je bil 17-mesečna uničujoča maskota Slovenije.

    • Simon Rožič

      … a nimamo nobenega hribovskega filma v planu, kjer bi lahko zaigral kakšno
      stransko vlogo kurirčka “Buho”…..

      • DEATH TO COMMUNISM

        Še v tem bi bil zanič!

    • jan Gedli

      Kakšno maskoto šele zdaj mrzlično pripravljajo?

  • Ivan Ivanovič

    Vsa država gaga pred peščico udbovskih starcev in njihovih prisklednikov – in se bori za drobtinice z bogatinove mize. Slovenija, ki dela in ustvarja, pa v udbomafijskem sistemu nima nobene besede. Kam smo padli!

  • Jani Steiner

    Saj mu je bilo naročeno da naj odstopi. On je samo nepomemben (tele slovenske tragikomedije) igralec

    • DEATH TO COMMUNISM

      Tako kot so ga nastavili, so ga tudi odstavili.

  • xtc

    Narobe Petek,prišel je kot BEDAK odšel bo kot IDIOT.