Slovenija je imela v svojem dolgem zgodovinskem popotovanju do samostojnosti to nesrečo, da je izkusila vse tri velike totalitarizme 20. stoletja. Fašizem, nacionalni socializem in komunizem. Medtem ko je nacionalni socializem tu puščal sledi med vojno, fašizem pa že pred vojno na Primorskem, je najdlje trajajoča represija izhajala iz avtohtone različice komunizma, kolektivističnega sistema, ki ubija zasebno pobudo, nesposobne postavlja na vrh in tlači družbo v revščino, medtem ko maloštevilčni živijo kot bogovi.
Slovenci smo se leta 1991 osamosvojili, vzpostavili svojo državo, s komunističnimi “bogovi” na zemlji in z njihovimi strukturami pa nismo opravili. Virus komunizma v devetdesetih letih ni bil izkoreninjen in ni izginil, pač pa se je skril. Skril v sodstvu, policiji, medijih, podjetjih, šolstvu in drugih državnih podsistemih. Čakal je na svojo priložnost, da plane po novi demokraciji in jo ugrabi. In to se je tudi zgodilo.
Vse od leta 1993 se je ta virus širil in postajal vse bolj nevaren, vse bolj nepopustljiv in vse bolj skrit. Ko so kradli komunisti, so mediji to prezrli, policija je izgubila dokaze, sodišča pa so jih oprostila ali pa do procesa sploh ni prišlo. V šolah so preoblečeni komunistični kadri učili nove generacije otrok, kako je bilo včasih vse boljše in kako jim vse pripada. Vzgojili so generacije “kritičnih mislecev”, ki ne znajo razmišljati, ampak le kot papige ponavljajo ideologijo, ki so jim jo v šolah vtepli v glavo. In tako smo v Sloveniji ustvarili družbo kolektivističnih egoistov.
Kolektivistični egoisti so ljudje, ki v vseh porah življenja zagovarjajo kolektivizem. Kolektivizirati želijo družbo, podjetja, zadruge. Borijo se za skupine, za kolektive delavcev, gejev, lezbijk, umetnikov. Odločali bi kolektivno, dobrine razporejali kolektivno. Ko pa pride do izbire kolektiv ali oni, vedno izberejo sami sebe. To so kolektivistični egoisti. Tisti, ki pridigajo skupno dobro, v resnici pa mislijo le na svoje dobro.
Poglejte primer stranke Levica, ki ta pojav najbolje opiše. Gre za stranko, ki zagovarja kolektivizem, komunizem. Stranko, ki bi vzela bogatim in dala revnim (menda). Stranko, ki bi dala poslance na minimalce. A le do trenutka, ko sami postanejo poslanci. Nato nimajo več težav s tem, da so nekoliko bolje plačani. Saj jim pripada, oni so izvoljenci ljudstva in se spodobi, da zato dobijo nekaj več, kajne? Stranka Levica v parlamentarni postopek niti enkrat ni vložila predloga za znižanje poslanskih plač, torej so kolektivizirali v javnem besedovanju, potem pa egoistično pograbili pozicije in pozabili na “blaginjo za vse”.
Prav tak primer so levičarski aktivisti in nekatere nevladne organizacije. Običajnim smrtnikom radi pridigajo, kako moramo kot družba kolektivno obsoditi določena ravnanja – denimo neobstoječi rasizem ali fašizem. Oni mislijo, da kolektivno predstavljajo kulturo, ko vpijejo “Smrt Janši!” in zažigajo lutke ministra za notranje zadeve. Ko pa pride epidemija, ko bi morali res vsi kolektivno odigrati svojo vlogo, nositi maske in paziti na soljudi, pokažejo svoj egoizem. Briga jih za ljudi, briga jih za epidemijo, briga jih, če umre kakšen bolnik več. Oni gredo egoistično protestirat, ker jim to pripada, ker so programirani od šole naprej, da so kritični misleci in se zato sprožijo le takrat, ko jim tako reče tisti, ki jih ima v oblasti. Kolektivizem, ki ga pridigajo nam vsem, je v njihovih očeh le obramba njihovih ozkih skupinskih interesov. Gre za plemenski kolektivizem (kultura, nevladne organizacije, šolniki itd.), osebno pa za hud egoizem in neodgovornost.
Zaradi takšnih posameznikov se v tej krizi ne premaknemo nikamor. Vlada je poskrbela za dovolj zaščitne opreme, sedaj skrbi tudi za cepljenje. Večina delovnih organizacij je poskrbela za varnost, zdravstvo je povečalo kapacitete, noben bolnik ni umrl na ulici. Problem so egoisti, ki so največkrat v glavah kolektivisti, privrženci levičarskih nebuloznih ideologij. Problem so idioti, ki še po 12 mesecih niso dojeli, da mora maska pokrivati tudi nos. Problem so bedaki, ki ti dihajo za ovratnik pred blagajno v trgovini. Problem so bumbarji, ki se netestirani zberejo na zasebni zabavi in nato okužijo svoje družine. Problem so kolektivistični egoisti. Tisti, ki pridigajo javnosti, kako moramo kot družba stopiti skupaj, zasebno pa gledajo le na svoje počutje, svojo finančno preskrbljenost in svojo korist. Za dobro mero pa je še izvor virusa, ki v obup spravlja naše komuniste, prav v državi, kjer ljudem vladajo komunistični kolektivistični egoisti.
Aleksander Rant