fbpx

Kje so meje sprenevedanja? Žaljivo podcenjevanje Slovenk in Slovencev

Franci Kindlhofer (Foto: osebni arhiv)

Ko sta Molotov in von  Ribbentrop  podpisala nemško – sovjetski pakt o nenapadanju,  so bili komunisti po vsem svetu šokirani, saj jim je bila vzeta ena  glavnih platform za njihovo odprto delovanje v demokratičnih državah, namreč protifašizem. Takoj za sklenitvijo pakta, so sledila preko Kominterne Stalinova pojasnila, navodila in opravičila za ta pakt. Jasno je, da Stalin ni mogel navajati svojih pravih motivov za ta pakt, namreč, da se je bal Hitlerja in Sovjetska zveza ni tako močna, kot je to zatrjevala sovjetska propaganda, da ni hotel priznati, da sta ga h temu tudi vodila želja po imperialistični širitvi Sovjetske zveze v vzhodni Evropi in najmanj pa je hotel vzbuditi sum, da nima nič proti nacistični diktaturi v Nemčiji, saj ni počela, v Stalinovih očeh,  nič kaj drugega, kot komunistična oblast v njegovi državi. Zato so zveneli njegovi poskusi opravičevanja pakta zelo plitki in nelogični.

Danes, kot kritični opazovalci tega početja ugotavljamo, da je  presenetljivo to, kako nizko je Stalin ocenil inteligentno raven njegovih pristašev, če je mislil, da mu bodo  to tudi verjeli. Danes vemo, da je bila v glavnem komunistična indoktrinacija močnejša od zdravega razuma. Do tega, da sem napisal te uvodne besede, me je spodbudilo početje Karla Erjavca, čeprav dimenzije takratnih dogodkov niso primerljive z našimi, kot tudi ne vpliv in pomen takratnih akterjev s Karlom Erjavcem. Vzporednice se pokažejo šele, če postavimo vsa dogajanja na skupni temelj – komunizem.

Ko smo leta 1990 iz pogorišča komunizma reševali Slovenijo, smo naivno mislili, da je s tem poglavje s komunizmom v naši zgodovini zaključeno. Danes pa nam je vse bolj jasno, da so bili komunisti takrat popolnoma drugačnega mnenja. Velik odstotek udeležbe na glasovanju za samostojno Slovenijo nas je zavedel k prepričanju, da je velika večina za spremembe. Danes vemo, da temu ni bilo tako. Mnogo tistih, ki so glasovali tudi za osamosvojitev, so imeli svoje načrte: Odklopiti vagon od vlaka, ki drvi v prepad – ne pa se odreči načelom vladanja. Nekaj komunističnih sopotnikov – s sprevodnikom Kučanom vred -, ki so se rešili v zadnjem trenutku, so imeli o usodi tega vagona že od začetka samostojnosti svoje predstave.

Njihov cilj: Biti prisklednik v alternativni vladi in žreti iz skupnega korita

Tako imamo danes v Sloveniji razmerje, ki nas spominja na leto 1945, ko je trohica komunistov s puškami v rokah vsilila narodu svoj pogubni sistem. Njihovi nasledniki danes počnejo isto,  vsaj dokler jim pomagajo javni mediji, še brez pušk. Do izraza pa pride njihova mojstrovina, iz nič ustvariti “vplivne” politike in z intrigami doseči oblast na osnovi laži in potvarjanja. Torej mi smo sedaj v tisti fazi, ko moramo poslušati izmišljene in nepomembne vzroke za menjanje vlade, kot je poskušal svoj čas Stalin opravičiti sklenitev svojega pakta s Hitlerjem. Že dejstvo, da so za dosego svojega načrta pripravljeni uporabiti vsakega nepridiprava, ki jim prekriža pot, govori o njihovem bolestnem prizadevanju, dobiti oblast zopet v svoje kremplje. Kakšna resna politična alternativa, bi v prvi vrsti poskrbela, da bi bili njeni  reprezentanti ugledni in sposobni ljudje, da bi delali bolje za blaginjo države, kot aktualna vlada. Seveda, takšnih  ljudi ne morejo najti, saj so že angažirani v aktualni vladi. Torej lahko sklepamo, da ta alternativa, ki se imenuje KUL, dobrobit države nima v svojem programu … Zato jim zadostuje za vodenje opozicije človek, ki na državnozborskih volitev v vsej državi ni mogel zbrati niti 400 glasov. Pred  tem pa je povsod v vladi, kjer se je pojavil, zapustil sledi opustošenja. Zato se ni treba čuditi, da se okoli njega zbirajo samo ljudje brez vsakega političnega programa. Njihov cilj je, biti prisklednik v alternativni vladi in žreti iz skupnega korita, ne glede na to, če bo kaj ostalo za zdravstvo, obrambo, upokojence in zaposlene.

Foto: STA

Očitki uspešni vladi so absurdni in neutemeljeni. Mesec ne zna več povedati kot to, da dogajanja v vladi zadnjih osem tednov presegajo vse meje razuma.  To je tipično levo sprenevedanje. Vse lastne negativne lastnosti pripisati nasprotniku. Zato je argumentacija levičarjev vedno tako lahkotna in na zunaj logična. Namreč, oni gredo enostavno po katalogu svojih zablod, napak in zločinov, ki jih potem enostavno podtaknejo nasprotni strani. Leta 1945 so to podkrepili s puškami, danes imajo za to RTV SLO. Upam, da bodo volivci že enkrat sprevideli ta osnovni način “vladanja”  tiste politične opcije, ki se po krivičnem tudi imenuje levica. Po mojem je to čisti politični terorizem, ki rabi za svoje delovanje neumne ljudi in, če so ti pokvarjeni kot Erjavec, še toliko bolje.

Franci Kindlhofer