Vsaka država, točneje njeni gospodarski in drugi subjekti, se ukvarja z izvozom in uvozom. Pri tem, vsaj država seveda stremi k uravnoteženi bilanci izvoza in uvoza. Izvaža in uvaža se sicer vse mogoče. V zadnjih dvajsetih letih, pa v Sloveniji postajajo laži eden najbolj znanih izvozno uvoznik “artiklov” s katerim se ukvarjajo naši politični levičarji, z njimi pa tudi naši levosučni dominantni mediji. Stvar je precej preprosta. Laž ustvariš v Sloveniji, njena pojavna oblika je običajno tekstovni zapis, pa tudi posnetek ali kaj podobnega. Tak “artikel” pošlješ v tujino, in poskrbiš, da se pod izvoženo laž podpiše nek tuj novinar ali jo posvoji kateri izmed tujih politikov, sledi seveda širjenje laži v tujini, od tod pa to isto laž uvoziš nazaj v Slovenijo in jo prodajaš kot v tujini narejen kakovostni “artikel”. Ja tako preprosto je to.
Ena takih laži je bila afera Patria. Avgusta 2008 je ta afera nastala v Sloveniji, od tod je bila poslana na Finsko, tamkajšnji novinar Magnus Berglund je to laž posvojil, jo nekoliko polepšal in v obliki televizijske oddaje objavil na tamkajšnji televiziji YLE. Tako polepšana laž je bila iz Finske uvožena nazaj v Slovenijo in Janez Janša je bil tri tedne pred volitvami obtožen jemanja podkupnine v zadevi Patria. Nadaljevanje poznate. SDS je takratne volitve izgubila, laž pa je preživela številne lokalne in državne volitve, ter negativno vplivala na rezultat SDS, vse do leta 2014, ko je bil Janez Janša poslan v zapor, šele leta 2015, je to laž Ustavno sodišče obelodanilo v obliki razveljavitve vseh sodb v zvezi s tem. Si predstavljate koliko je bila ta laž vredna za slovenske levičarje in njihove levosučne medije. Lahko bi rekli, da je bila neprecenljiva.
“Politico” je tipičen levičarski spletni portal, ki se v Bruslju kar pogosto ukvarja s Slovenijo in Janezom Janšo. Seveda novinarji tega medija o Slovenijo ne vedo kaj dosti, če sploh kaj. Zato tudi ne morejo spisati kakega resnega prispevka, ki bi bil kolikor toliko uravnotežen. Prispevki, ki jih objavljajo seveda nastajajo v Sloveniji, od koder so kot laž izvoženi v Bruselj, po objavi v Politico pa naši levosučni levičarski mediji v Sloveniji na veliko poročajo o tem kaj piše “Politico”. Čista prevara torej.
Dober primer takega izvažanja in ponovnega uvažanja laži, je pred časom objavilo naše tovarniško glasilo, ki samo sebe imenuje Dnevnik, last pravnomočno obsojenega Martina Odlazka. V prispevku z naslovom “Tuji mediji: Janez Janša – populistični voditelj, za katerega verjetno še niste slišali” (https://www.dnevnik.si/1042942199) našteva tuje medije kot so: portal Euronews, nemška TV ZDF, francoska AFP, avstrijska APA in hrvaška Hina, pa še kdo, ki naj bi poročali o napadih Janeza Janše na medije in novinarje, ter seveda urednike levosučnih slovenskih medijev, “ki ne bodo klonili” pod pritiski Janše. V vseh teh primerih gre seveda za izvažanje laži in njihovo ponovno uvažanje, pod pretvezo, da gre za resne analize in resna poročanja resnih tujih medijev.
Te svoje laži neposredno izvaža celo v EU parlament. Pred dnevi je tako, pred praktično prazno dvorano EU parlamenta, potekala razprava o Sloveniji v okviru skupine EU parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ki ga je vodila nizozemska levičarska poslanka Sophie in ‘t Veld. Omenjena je bila še skoraj mladoletnica, ko je Janez Janša že bil v zaporu prav zaradi zavzemanja za človekove pravice in svoboščine. Ne glede na to, da je Janez Janša pravočasno poslal video prispevek, ki naj bi ga predvajali v okviru njegovega nastopa, omenjena gospa predvajanja video prispevka ni dovolila, zato je Janez Janša prekinil svoje sodelovanje v razpravi. V video prispevku, https://www.vecer.com/svet/jansa-prekinil-povezavo-z-brusljem-vodja-skupine-evropskega-parlamenta-mu-ni-dovolila-predvajati-videa-10238816 so bili seveda prikazani tudi podatki o napadih na novinarje s strani podpornikov levih političnih strank v Sloveniji. Da je do te razprave sploh prišlo, so seveda v veliki meri krivi naši levi EU poslanci in levosučni mediji, ki družno v EU parlament izvažajo laži zato, da bi jih okronane s pečatom EU parlamenta, lahko nato uvažali nazaj v Slovenijo.
Precej podobna je situacija tudi v primeru nedavno objavljenega “Poročila o praksi človekovih pravic za leto 2020”, ki ga je pred dnevi objavilo ameriško zunanje ministrstvo. Splošno gledano poročilo ugotavlja nižanje nivoja človekovih pravic v vseh državah sveta in Slovenija pri tem po njihovi oceni ni izjema. Način zbiranja podatkov je pa takšen, da avtorji podatke zbirajo po državah, seveda tudi na podlagi poročanja lokalnih medijev in pogovorov s posamezniki v državah. Tudi tu gre za neke vrste izvažanje podatkov, lahko tudi laži in za njihovo naknadno uvažanje. V naših levosučnih medijih ste lahko pred dnevi prebrali izvlečke iz omenjenega poročila, toda le določene izvlečke, seveda tiste, ki našim levosučnim medijem ustrezajo. Tako ste lahko brali o napadih na novinarje, urednike, medije, o prekinjenem financiranja STA in podobno. Prikrajšali pa so vas, za tisti del poročila, kjer piše, da “vlada na medije ne izvaja pritiskov”. Zakaj? Zato, ker tega pač ne smete vedeti.
Kakorkoli že, če še spremljate naše levosučne medije, v katerih se tako radi pojavljajo naši levi politiki, potem ravnajte tako kot ravnate na tržnici. Tam si solato dobro ogledate, morda celo vprašate po dokazilih o izvoru, pogledate ceno in se nato odločite pri kateri branjevki boste solato kupili. In tako je tudi prav. Tako torej ravnajte tudi v primeru novinarskega teksta v časopisu ali novinarskega prispevka na radiu ali televiziji. Najprej se vprašajte, kdo je lastnik, kdo je novinar, ter seveda zakaj poroča tako kot poroča. Kaj kmalu boste ugotovili kdo vam laže in zakaj vam laže. Še največ pa boste naredili, če takih medijev seveda ne boste spremljali, prej ali slej bodo brez vas tudi propadli. To seveda ne velja za javno televizijo, ki jo prisilno plačujemo vsi.
Vinko Gorenak