Mainstream mediji nas prepričujejo, da Donalda Trumpa ne mara nihče. Da se tega rasista, ksenofoba, fašista in seksista, karkoli že te etikete pomenijo, vsi izogibajo, da ostaja osamljen, da se bodo ZDA zlomile ter jih bosta Evropska unija in Kitajska prehiteli ne le po levi, ampak po desni in levi hkrati. V Sloveniji poleg tega še živi mit iz nekdanje Jugoslavije, da je kapitalizem gnil in da bo vsak trenutek propadel, da so ZDA zastavonoša tega sistema, kjer je polno brezdomcev, revni se ne morejo izobraževati, ljudje se bojijo zboleti, ker ne bodo zmogli plačati zdravljenja. In da bo Trump proces propada države, ki je postala simbol revščine in socialnih krivic, samo še pospešil.
No, zgodilo se ni nič od tega. Ameriško gospodarstvo je v kondiciji kot že dolgo ne: plače gredo gor, nezaposlenost je najmanjša od leta 1990, rast zasebne potrošnje (4-odstotna) in rast izvoza (13,3-odstotna) sta pripomogli k 4,1-odstotni rasti BDP. To pomeni, da so ZDA v zadnjem letu ustvarile dodano vrednost v višini 780 milijard ameriških dolarjev. Resni ekonomisti so si večinoma enotni: to je posledica Trumpove deregulacije in davčnih rezov, kar je dalo veter v jadra podjetjem, ki so prihranila milijarde dolarjev in jih investirala naprej, tudi v povečanje plač zaposlenim, kar je prineslo večjo potrošnjo.
In da je imel Trump prav, da bodo carine najmanj udarile ZDA ter da bo njegova gospodarska politika “Najprej Amerika” najbrž prisilila njegove evropske in kitajske partnerje, da ukinejo visoke carine na ameriško blago in storitve, ki so jih imeli pred zadnjo trgovinsko vojno, kar bo na globalni ravni pripeljalo do nove dobe resničnega prostega trga.
Udbomafija za čim daljše obdobje brezvladja
A takih analiz v slovenskih medijih ne boste brali. Da bi ohranili svojo ideološko agendo, mainstream mediji citirajo ekonomiste, ki (prosto po uredniku Mladine) pišejo “resne knjige”, “poznajo ugotovitve na področju ekonomije” in imajo “predavanja, ki so najbolj progresivna”. Povsem logično: če bi priznali uspeh Trumpa, da davčni rezi spodbudijo gospodarsko rast ter da postavljanje svoje države in naroda na prvo mesto prinaša blaginjo, potem bi morali tudi opozarjati, da se Sloveniji ob vzpostavitvi manjšinske kikiriki vlade, ki naj bi jo v parlamentu podpirala Levica, obeta venezuelski scenarij z “mangom na sto in en način”. Saj veste tisto, ko je Nicolas Maduro lačnim Venezuelcem dejal, da ima država dovolj manga, da ne bo nihče lačen. Zdaj to prenesite na krompir, ki ga je v Sloveniji dovolj. Vsi bomo jedli krompir na sto in en način, nihče ne bo lačen. Razkritje takega scenarija, ki ne dopušča posamezniku možnosti izbire, bi prisililo politične stranke, ki so ohranile vsaj delček trezne glave, k oblikovanju desnosredinske koalicije z relativnim zmagovalcem volitev, se pravi s SDS.
A to globoki državi ne ustreza. Po eni strani so si politični botri udbomafijskega podzemlja prizadevali, da sta brezvladje in kaos trajala čim dlje, kar jim na nek način še uspeva, po drugi pa lobirajo in pritiskajo, da je treba oblikovati vlado brez Janeza Janše, četudi bi bila manjšinska. Primera iz Madžarske in ZDA, kjer globoka država izgublja bitko z Orbánom in s Trumpom, sta namreč dovolj zgovorna: državi imata z močnima voditeljema velik nacionalni naboj, kar je prineslo tudi gospodarsko stabilnost. To je nekaj, v kar levičarji pod patronatom globalnega škodljivca Georgea Sorosa ljudi prepričujejo, da je nemogoče.
Kardeljanci, ki “ljubijo” svobodo
V ta namen tudi javnomnenjske raziskave, ki dokazujejo, da bi bilo slabo, če bi bile predčasne volitve, ki naj bi si jih večina ne želela, saj bi se po njih okrepila desnica. To bi bil, tako pravijo, žebelj v krsto demokracije. Seveda, ko levica govori o demokraciji, si jo zamišlja po svoji podobi. V pismu varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev (v zvezi z intervjujem Jožeta Možine z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom, ki je govoril tudi o titofilskih zgodovinarjih) jo je lepo opisal poslanec SD Marko Koprivc. “Vsi, ki želimo živeti v svobodni, napredni in miroljubni Evropi, kjer lahko vsak razmišlja in tudi veruje, kakor hoče, se moramo tovrstnemu ravnanju odločno upreti, tudi in še posebej pa javne institucije,” je zapisal. Ste razumeli? Osebek govori o svobodi izražanja, a hkrati pravi, da se je treba stališčem Možine in Dežmana “odločno upreti”. Človek, ki je, samo mimogrede, diplomiral iz Edvarda Kardelja, je jasno povedal, da sta svoboda in demokracija samo tisti, ki si ju je zamislila levica, da je sprejemljivo samo tisto, kar pravijo levičarji, ki določajo gabarite, kaj ljudje lahko počno in rečejo ter česa ne smejo. Ali če zadevo prenesemo na oblikovanje koalicije: vlada bo taka, kot smo si jo zamislili mi, ali pa je ne bo oziroma bosta kaos in brezvladje.
Jože Biščak