Gobčeva nima spomina

Datum:

Televizija Slovenija nam že nekaj časa prikazuje tendenciozno oddajo Politično s Tanjo Gobec. Zaradi navideznega popravka vtisa občasno povabijo dva gosta, ki naj bi pomenila politično uravnoteženost. To se je zgodilo preteklo nedeljo, ko je voditeljica povabila Zdravka Počivalška in Alenko Bratušek. Počivalšek je tip ministra za gospodarstvo, ki postavlja prizadevanja za izboljšanje stanja v vseh gospodarskih panogah pred politiko, Bratuškova pa je političarka s izrazitimi težnjami po vzpenjanju na položaje in na eminentne funkcije. Ko ji to uspe (bila je celo predsednica vlade), se nikoli ne izkaže kot nekdo, ki dosega rezultate. Njena osnovna značilnost je tkanje novih povezav v korist same sebe in ponavljanje zelo ozkega izbora besed.

Za Slovenijo ni več nič nenavadnega, da mediji servilno služijo levičarski politiki, kamor spada Alenka Bratušek. Zakaj je bila tokrat postavljena ob bok uspešnega ministra Zdravka Počivalška? Po tragični smrti poslanca stranke SAB Franca Kramarja, je postala Bratuškova poslanka. To si je vroče želela, saj je na Kramarja že v času hude bolezni močno pritiskala naj odstopi. To ji sicer ni uspelo, se je pa razveselila priložnosti, ko je umrl. Celo tako daleč je šla, da je zahtevala svoje imenovanje pred žalno sejo DZ v Kramarjevo slovo, kjer je želela bolj sebi kot v čast Kramarja nastopiti kot govornica. Pozorno tudi preverja v katerem odboru DZ bi lahko pritegnila največ pozornosti. Zavezniški medij ji je seveda nesebično priskočil na pomoč pri segrevanju novega poslanskega stola.

Najprej konstruktivna nezaupnica
Ta teden se je ponovno na prvo mesto prebila smešna in prežvečena tema o konstruktivni nezaupnici vladi. In to z resnim izrazom na obrazu voditeljice. Do zdaj je bila dežurna tema za pogovore, ko zmanjka vsebin, vreme, ta čas pa je to očitno nezaupnica. Počivalšek je na vprašanje o možnosti, da bi kateri od poslancev iz njegove stranke glasoval za nezaupnico zatrdil, da je že čas za končno preštetje glasov v parlamentu in da je tudi čas za okrevanje gospodarstva. Pristavil je, da je čas za končanje smešnic in za posvetitev resnim temam. SMC je označil za trdnega partnerja koalicije.

Alenka Bratušek (Foto: STA)

Bratuškova je najprej izpostavila svoje mnenje, da razmere ne bi bile takšne, kot so bile, če bi vlada obvladovala razmere. Pravilno je uporabila preteklik. Razmere so bile res slabe, ampak vlada jih je uspela obvladati in obrniti trende, kar je dejstvo, ki se mu tudi ona ni mogla izogniti. V nadaljevanju je ponovno poskusila pihniti upokojencem na dušo češ, da so oni največje žrtve epidemije. Še vedno ponavlja napako, ki tudi njo potiska med pomembne krivce, da so bili upokojenci večje žrtve, kot bi lahko bili. Ko je bila predsednica vlade in ko je drugače sodelovala v vladah, ni nikoli ničesar naredila niti za upokojence, niti za njihov standard kvalitete bivanja v domovih starejših občanov (DSO). Prav razmere, ki so bile desetletja zanemarjene, so bile namreč glavni razlog za veliko smrti v DSO – jih.

Težko je iti mimo neumne trditve, ki jo ponavlja Bratuškova, da so mladi plačali izostanek od fizičnega pouka s svojo prihodnostjo. Jim bo namišljena izguba prihodnosti s prihodom KUL povrnjena? Zberimo misli in se spomnimo kdo sestavlja KUL in koga vse se omenja kot ministre v tej famozni vladi, ki je nikoli ne bo. Bolno! Da bi bilo še bolj bolno doda, da bi morali poslanci, ki jim gre za državo, podpreti nezaupnico in omogočiti vladanje trenutno vodilnemu komiku v državi Karlu Erjavcu. Poleg Alenke Bratušek bi imel v ekipi še propadlega komika in politika Marjana Šarca, koordinatorja Levice in bralcev Karla Marxa (ki pa ga ne razumejo) Luko Mesca in déjà vu komuniste Socialne demokrate. Zvijal bi se od smeha, če ne bi bilo istočasno resno in neumno.

Izobraževanje, zaposlitve v prihodnosti in razmislek
Vlada se je bolj kot dosedanje vlade posvetila vprašanju na katera področja in smeri študija vpisati koliko študentov. Po posvetovanjih je povečala število vpisov na fakultete, kjer primanjkuje kadrov (npr. medicina) in zmanjšala število vpisov na fakultete, kjer imamo že leta kadrovske presežke. Vse seveda poteka v okviru rokov in pravil, ampak slovenska opozicija je iz tega sposobna narediti afero, kar pa brez medijev ne bi šlo. Po mnenju Alenke Bratušek bi lahko vlada sprejela enake odločitve brez dodatnih posvetovanj. Seveda bi lahko vlada odločala enako kot so to počele pretekle vlade in naredila enake napake. Ampak tega ni naredila. Ta vlada dela premišljeno na podlagi proučevanj in posvetovanj in ne rokohitrsko. Samo na ta način lahko pričakujemo rezultate. Alenka Bratušek je sicer potrdila, da potrjujemo strategijo na področju izobraževanja, ampak da zdaj ni čas za to. Seveda je čas, skrajni čas je in opozicija se boji uspehov vlade. Česa pa naj se opozicija boji, če ne uspehov pozicije? To je bistvo vsega. Tisti, ki so s svojimi preizkušeno slabimi metodami zavozili v preteklosti, zdaj očitajo nov premišljen pristop in zagotavljajo, da bo ta zavozilo prihodnost. Le kdo še temu verjame?

Hitri testi in zagotavljanje testiranja
Najprej so v opoziciji zahtevali, da se vse naenkrat še pred izpolnjevanjem pogojev iz strategije obvladovanja krize odpre. Te dni se je v Sloveniji epidemiološka slika toliko popravila, da je bilo mogoče zagnati nekatere dejavnosti. Ker pa je vlada na podlagi priporočil odredila za določena delovna mesta hitro testiranje, je nastalo vznemirjenje, ker ni mogoče testirati vseh naenkrat. Nekateri zahtevajo celo odpravo testiranj. Morda zato, da bi se stanje spet poslabšalo in bi bilo spet mogoče kriviti vlado?

Tanja Gobec (Foto: Posnetek zaslona)

Voditeljica je dala za izhodišče, da ni mogoče zagotoviti dovolj hitrih testov. Počivalšek ji je zagotovil, da bo pri vseh aktivnostih vključena stroka in vsi resursi. Pri testiranju bo pomagala tudi vojska, ki je s svojimi aktivnostmi v tej smeri že začela, je sporočil. V tem delu se je izkazalo, da Tanja Gobec nima spomina. Gospa je namreč izjavila, da ni bilo pojasnil o verodostojnosti hitrih testov. Hud očitek in napaka novinarke, ki se ukvarja izključno s političnimi vsebinami. Kot taka bi morala namreč spremljati dogajanje in če v svoje oddaje vključi tudi epidemiološko stanje in ga povezuje s političnim delovanjem, bi morala spremljati vse novinarske konference in druge vire informacij. Ker ni mogoče dvomiti, da to kot profesionalka tudi počne, lahko njeno pripombo označimo za škodoželjno podtikanje.

Vse okrog tega je namreč pojasnil dr. Aleš Rozman na novinarski konferenci v sredo 3. februarja, kjer je poudaril, da moramo razmišljati strateško in dolgoročno, kar je edini način za obvladanje virusa in vrnitev v normalne tokove življenja. Ena izmed nujnih aktivnosti je tudi hitro terensko testiranje z antigenskimi testi. Ti so sicer manj zanesljivi, so pa še vedno učinkovit pripomoček za lažje obvladovanje situacije, je povedal. Hitri testi so zato primerni za hitro in splošno oceno, kjer potrebujemo zanesljive rezultate, pa moramo uporabiti zanesljive PCR teste, vendar pa so bistveno dražji, za pot do rezultata pa potrebujemo več časa. Stališče je torej strokovno in ne vladno.

Morda je gospa novinarka ljub vsej svoji profesionalni zagnanosti spregledala navedeno novinarsko konferenco. Ok, oprostimo ji, če je tako, ampak to ni bila edina novinarska konferenca na kateri je bilo to pojasnjeno. O hitrih testih, njihovemu delovanju, zanesljivosti in učinkovitostih je na dolgo razlagal tudi epidemiolog iz NIJZ Mario Fafangel. O hitrih testih torej ve javnost več kot novinarka? Očitno je tako. Pa ne zato, ker ona tega ne bi imela kje izvedeti, ampak zato, ker Gobec nima spomina, če za to obstaja politična potreba.

Sovraštvo do vlade nas ne bo izvleklo iz krize
V Sloveniji se rdeči režim brani z vsemi sredstvi. Ta nam tudi po osamosvojitvi vsiljuje svoj način vladanja, katerega naloga je poneumljanje širokih ljudskih množic, da bi lahko vladali nesposobni.  Največja grožnja tem prizadevanjem je že od osamosvojitve dalje Slovenska demokratska stranka za Janezom Janšo, ki se temu najmočneje zoperstavlja. V zadnjem letu se ta politična sila še posebej krepi, ker zelo dobro krmari v divjih vodah najprej na področju epidemije in pandemije, glede na posledice pa tudi na področju zdravstva, gospodarstva, sociale in drugje. Vsi kazalci kažejo, da bomo iz krize izšli z boljšimi izhodišči za okrevanje od mnogih drugih držav, ki so bile do sedaj uspešnejše od nas. To potrjujejo ta čas najboljše bonitetne ocene Slovenije. To seveda vznemirja tiste strukture, ki so se do sedaj preveč časa klatile po vladnih sobanah in na drugih odgovornih mestih. Hudič pač ne crkne, ko mu odrežeš glavo, ampak še bolj opleta z repom. Ob tem so že jasne vse konture sovraštva, ki je v zadnjih mesecih odvrglo vsa svoja maskirna oblačila in si nadela emblem z napisom KUL.

Ob vseh dogodkih, ki se odvijajo zadnja leta in posebej zadnje leto, pa tudi zavoljo nedavnega dneva slovenske kulture izrabljam pesnikovo sporočilo:

“V sovražnike ‘z oblakov
rodú naj naš’ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!”

Slovenski rod je marsikaj prestal in bo obstal tudi po zadnjih preizkušnjah!

Davorin Kopše

Sorodno

Zadnji prispevki

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...