Seveda, boste rekli, med obema je bistvena razlika, Ivan Kramberger ali “dobri človek iz Negove”, kot so ga poimenovali ljudje, je mrtev, Andrej Šiško, vodja Viol, nogometnih navijačev iz Maribora, predsednik politične stranke Zedinjena Slovenija, t. i. vojvoda dežele Štajerske … pa je živ. Res je, za Andreja Šiška in njegovo družino je to seveda bistveno, tragično pa je dejstvo, da je v priporu že več kot pol leta. In da mu sodijo za kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, ki naj bi ga storil s tem, da naj bi organiziral oborožen upor.
Kot zagovornica Andreja Šiška, medtem ko, priznam, mi je Ivan Kramberger načenjal živce, saj sem imela odvetniško pisarno v neposredni bližini Prešernovega spomenika, kjer je nesrečni predsedniški kandidat večkrat govoril, lahko potegnem nekaj osnovnih paralel:
- tako Ivan Kramberger kot Andrej Šiško sta bila predsedniška kandidata, prvi še v takratni Jugoslaviji, na prvih predsedniških volitvah leta 1990, drugi na predsedniških volitvah leta 2017;
- oba sta bila Štajerca;
- obema bi lahko rekli, da sta t. i. naturščika, ki nista zrasla in se izpopolnjevala v kumrovški šoli ali na drugih seminarjih, ki jih je organizirala ZKS;
- oba sta bila predvsem za samostojno Slovenijo, Šiško se je zanjo boril z orožjem, Kramberger z govori;
- oba sta znala pritegniti t. i. malega človeka, ki so se mu in se mu dogajajo krivice;
- nedvomno sta bila navkljub neformalni izobrazbi izjemna retorika v predvolilnih nagovarjanjih;
- oba sta imela tudi istega protikandidata, Krambergerjev protikandidat je takrat nastopal javno, Šiškov pa prikrito.
Ajatola Kučan
Govorim seveda o Milanu Kučanu. V prvem primeru je imel Kramberger dejansko celo prednost. Boriti se proti nasprotniku v soočenjih, javno, z besedo proti besedi, je nekaj povsem drugega, kot je doživljal Andrej Šiško. Milan Kučan je po upokojitvi pričel delovati iz ozadja, vsak namig, da vpliva na vsakdanjo slovensko politiko, je nemudoma in ostro zanikan s strani medijev, kjer dejansko kraljuje, kadruje, kaznuje … Ivana Krambergerja policija, čeprav je opozarjal, da mu grozijo z atentatom, ni zaščitila. Svoje življenje je končal pod streli domnevnega pijančka. Na tej točki se slovenski narod ne bo poenotil. Sedaj sta že oba pokojna, tudi domnevni morilec, račune sta verjetno poravnala. Po drugi strani pa Andreju Šišku niso grozili z umorom, nasprotno, umorili so njegovega brata, sam Andrej Šiško pa je v priporu že preko 6 mesecev.
Ker je tožilstvo za dokaz, da je Šiško storil kaznivo dejanje, predlagalo večinoma medije, si na obravnavah ogledujemo stare posnetke TV-hiš, nazadnje zame kar legendarno oddajo Tarča. Ekipa je obiskala Andreja Šiška na njegovem domu, opravila z njim 37-minutni pogovor in v oddaji je bil predvajan samo en stavek, pa še ta povsem brez pomena. So pa o teži kaznivega dejanja in sankciji, o pregonu, teoretizirali med drugim tudi predavatelji FDV. Nekdo je celo izjavil, da je Šiško dobil na volitvah 16.600 glasov, kar kaže, da ima kar precejšnjo skupino ljudi, ki bi mu sledili v uporu. Ker se gledanju TV izogibam kot hudič križu, sem posnetek te oddaje videla prvič na obravnavi. Res sem zadovoljna, da je nisem videla prej in da je ne bom videla nikoli več. Še ena potrditev, da TV Slovenija ni medij, ki bi me pritegnil, še najmanj pa z oddajami, ki bi bolj ustrezale formatu Jerryja Springerja. Izberejo si osebo in v zabavo publike pljuvajo po njej, ta pa ostane brez možnosti obrambe, četudi so jo po “lisičje” obiskali in z njo posneli razgovor.
Kjer so ponarejene ankete, tam je Kučan
Takrat je bil čas sestavljanja in iskanja vladnih partnerjev dovolj stresen, da je bilo potrebno pozornost ljudi preusmeriti s sestavljanja vlade iz strank, ki so dobile sramotno nizke procente na volitvah, in nujnosti sodelovanja s stranko, ki je podila podjetnike iz države in grozila z visokimi davki, na neko povsem marginalno osebo, ki si je izbrala lastne performanse, jih nato naložila na splet in “delala državni udar”. Ob kakšni drugačni priložnosti, v kakšnem drugem času, bi mogoče Šiško dobil Prešernovo nagrado za svoje predstave, za izvirnost, v času sestavljanja vlade pa se je bodoči predsednik vlade, takrat še mandatar, spomnil, da je nekaj, kar je tožilstvo zavrglo januarja 2017, resno kaznivo dejanje in javno pozval, da je potrebno Andreja Šiška preganjati, pripreti, procesirati … In mediji so skočili, enako tudi pravosodje. Tisto pravosodje, ki je obsodilo morilca Ivana Krambergerja, pa četudi je takrat večina dokazov govorila proti obsodbi.
Ali se je od leta 1990, ko so opravljale javnomnenjske ankete službe, ustanovljene in vodene s strani ZKS, predvsem Tošev inštitut, pa do danes kaj bistveno spremenilo? Na srečo se je. Po milosti božji so se pojavili nekateri novi mediji, predvsem pa internet, ki omogoča tudi sporočanje drugih vsebin, ki omogoča, da se sliši glas tudi tistih, za katere je Kučan izrekel “fatvo” in jim onemogočil dostop do javnih medijev. Komično pri tem je, da ravno ti, ki niso vredni, da se jih sliši, verjetno največ plačujejo tem medijem, ki naj bi o dogodkih objektivno poročali.
Krambergerja ustrelili, Šiška zaprli
Kramberger je tudi dejal, da bo, če bo zmagal, Pepci Kardelj zaplenil vilo (ki je bila, mimogrede, po vojni zaplenjena in dana Kardelju v brezplačno uporabo), da ji bo vzel takrat milijardno pokojnino, da bo dobila dve vreči krompirja in bo morala delati. Takrat, še v Jugoslaviji, Krambergerja zaradi teh besed ni nihče kazensko preganjal. Razlog? Strah. Razvoj dogodkov v Evropi je kazal, da se nezadovoljstva narodov pod škornjem totalitarnega socializma ne bo dalo umiriti z enim strelom, z dvigom plač in ponovnim brisanjem ničel na bankovcih. Ko je govoril v Sevnici, je dejal, da “če bo šlo tako naprej, bomo mi Slovenci kot Indijanci, tam pa tam bomo lahko samo še kakšnega videli”.
Med Krambergerjevimi govori in posnetki, na katerih govori Šiško, se mirno lahko najdejo vzporednice. Kramberger je na volitvah za predsednika dobil več kot 18 odstotkov in ko se je hotel udeležiti parlamentarnih volitev, je njegovo politično pot zaključil strel pijanega Petra Rotarja. In potem zaslišim na TV govoriti “strokovnjaka”, ki opozarja, da je Šiško nevaren, saj je zanj volilo preko 16.000 ljudi? Naključij ni, podobnosti je veliko, upam, da se bo sojenje zaključilo v korist moje stranke in pravice. Da sodišče ne bo klonilo pred politiko in da ne bodo po Sloveniji hodili oboroženi “partizani” in pijani lovci. Ivan Kramberger bi moral biti opomin! Državljanom!
Pravico imamo, da si “volimo vero in postave”, ne da bi se bali strela ali zapora.
Lucija Šikovec Ušaj