V človekovi naravi je, da najbolj razume tisto, kar pozna; kar vidi, sliši, otipa, s čimer ima izkušnje. Ve, da kopriva opeče, zato ne bo več rinil v to rastje, ne ve pa, kako je, če te napade morska osa, ker je v teh krajih ni in z njo večina nikoli ni imela, niti ne bo imela opravka. Zato se mu zdi, da ga je zadela veliko večja nesreča, če ga je opekla kopriva, kot da bi si v domišljiji predstavljal, da je okusil strup morske ose. Enako je z drugimi “nesrečami”. Ko nas boli glava, je to za nas najhujša izkušnja in si želimo, da bi nas raje bolel palec na nogi. A ko si poškodujemo palec na nogi, si želimo, da bi nas bolela glava, saj v tistem hipu ni hujše nesreče na svetu, kot je poškodba palca.
Podobno je z denarjem. Vsi vemo, koliko je 100 evrov in kaj lahko za “zelenca” dobimo. Tudi za nekaj tisočakov vemo, ker smo toliko odšteli za avto. Večina še razume vsote do 150 tisoč evrov, kolikor je stalo naše stanovanje, potem pa se neha. Čim ima znesek več kot pet ničel, povprečen človek stopi v povsem nov svet, v katerem se ne znajde in o njem nima jasne predstave. Ve, da je veliko, a to je zanj tako oddaljeno, da takim zneskom ne posveča pozornosti, o njih ne razmišlja, ne zdijo se mu pomembni.
Tudi zaradi takšne človekove narave medijski mainstream z lahkoto manipulira in javnost prepričuje, da je 400 evrov stroškov bivanja za Aleksandro Pivec in njeno družino na Krasu, ki jih je plačalo podjetje Vinakras (ali bivanje v izolskem hotelu Marina, ki ga je plačala občina Izola), mnogo večji korupcijski škandal in zločin nad davkoplačevalci kot pranje iranskega denarja, provizije za žilne opornice, neplačana kampanja SD ali večmilijardna sanacija državnih bank. In tako je Pivčeva že nekaj dni dobesedno vsak dan na naslovnicah, o njej se poroča v udarnih terminih.
Orkestriran napad, ne preiskovalno novinarstvo
Histerično in bizarno vreščanje leve opozicije in medijskega mainstreama ima en sam cilj: potem ko jim ni uspelo s fabricirano afero z Zdravkom Počivalškom in maskami, je Pivčeva priročna tarča za napad na Janeza Janšo in desnosredinsko vlado, ki mora za vsako ceno pasti. Predsednica DeSUS je zgolj kolateralna škoda. Če bi bilo drugače, bi jo dnevno “masirali” že zaradi projekta SRIPT. Pa je niso, ker je bila del leve koalicije. Presenetljivo in naravnost fascinantno je, koliko negativnih lastnosti so dominantni mediji kar naenkrat odkrili pri Pivčevi. Zato je to, kar počnejo z namišljenimi predstavami, paranoični in z levico orkestrirani napad, nikakor pa ne preiskovalno novinarstvo.
Množična histerija in večletna obsedenost z Janšo presega zdrav razum. In vsak dan je slabše. Zavedanje, da prepričajo vse manj ljudi, je povzročilo sveto jezo, dejstva zanje ne igrajo več nikakršne vloge. Ta občutek izgube je boleč, stara orodja medijskega mainstreama za diskreditacijo počasi razpadajo, prilagajanje resničnosti potrebam globoke države se razblinja, fabriciranje izrednega stanja se drobi med čeljustmi vladnih uspehov. Njihova edina možnost je, da kričijo, so vse bolj glasni in cepetajo z nogami ter da povečajo dozo lažnivih steroidov, kar pa bo na koncu vendarle privedlo do razpada njihove pokvarjene miselnosti.
Tudi mantra medijskega mainstreama, da je tam, kjer ni po njihovo (beri: levičarsko), vse skupaj desničarska zarota, se razblinja. Desničarska zarota iz njihovih ust je plod domišljije, bolnega uma. Kot taka ne obstaja. Obstaja pa levičarska zarota, ki je še kako resnična in materializirana. Kar občutijo v koaliciji, ki jo dominantni mediji z moralnim relativizmom in besednimi šaradami dnevno linča. Oni ne služijo več pravici in resnici, zato je naloga (dobrih) ljudi preprečiti, da bi se medijska mafija v Sloveniji še naprej počutila kot doma.
Jože Biščak