Nadaljevanka “Otroška srčna kirurgija”

Datum:

Kaj se nam lahko poraja v mislih ob poslušanju pričevanj tako ali drugače vpletenih in brez dvoma odgovornih za področje otroške srčne kirurgije – prirojenih srčnih napak? Pred našimi očmi se je pokazala popolna neučinkovitost naše družbe ter popolna odsotnost odgovornosti stroke in politike!

Pred tem, ko razmišljamo kaj imamo oziroma nimamo sedaj, bi bilo treba natančno analizirati stanje pred nesrečno boleznijo dr. Mira Kosina. Ali smo tedaj delali natančne analize, kaj je bilo narejeno dobro, kaj ne, kje se nam je kaj ponesrečilo in kje je vse teklo kot po tekočem traku.

Poudarjam, da ni moj namen obtoževati ali braniti kogarkoli. Želim le izpostaviti dejstvo, da smo pred letom 2000 vsi, poudarjam vsi, delali po najboljših močeh, z znanjem in izkušnjami kakršne smo imeli, vse izključno z namenom pomagati. Včasih smo se zavedali, da ni bilo narejeno vse najboljše, včasih ne, odvisno od naše poštenosti!

Res je tudi, da smo večkrat neugoden izid zdravljenja pripisali “komplikacijam”, čeprav to ni vedno bila prava resnica in tako tudi sporočali sorodnikom. Napak, neznanja, neizkušenosti pri našem delu ni bilo! Prav tako ni bilo natančnih analiz, takšnih s kakršnimi so začeli v ZDA leta 1999. Govorjenje kako je bilo vse odlično je vprašljivo. Podatki iz tistega časa, posredovani v svetovne podatkovne baze iz UKC LJ nas ne bi smeli  zadovoljiti. Zakaj sem tako “zapel” za te podatke? Ker moramo končno razčistiti kako je bilo v resnici pred časom in na kakšen način in s kakšnim kadrom bi bili v Ljubljani sposobni na tem, izjemno zahtevnem kirurškem področju, konkurirati dobrim centrom v svetu! Ne konkurirati, temveč  našim otrokom nuditi enako varno in kakovostno  obravnavo tudi v najtežjih primerih.

Glede na podatke, ki so vsem na voljo na internetu (Volumen and safety on open heart children surgery) ter glede na okoliščine v naši bližnji okolici in svetu, menim, da moramo končno sprejeti dejstvo, da ob sedanjih trendih zahtevnosti na področju varnosti in kakovosti, številu naših malih bolnikov, ne bomo mogli zadovoljiti vse zahtevnejših kriterijev. Sam si tudi ne predstavljam, kako bi rešili oziroma ustvarili številčno ustrezno ekipo usposobljenih srčnih kirurgov za otroke. Ob gostovanju kirurgov iz tujine bi številni gostujoči, odlično usposobljeni  kirurgi iz različnih centrov, delali pri nas nekaj mesecev do pol leta, ter učili našega kirurga.  Število teh operacij ne bo veliko, zaradi česar bo moral naš kirurg  delati tudi v tujih centrih vsaj pol leta. (da bi si nabral zadostno število operacij, ustrezno usposobljenost) Vprašljivo je kaj bi se dogajalo v nadaljevanju. Ali bi bili naši kirurgi, ki bi morali tudi kasneje delovati tudi v tujini (zaradi ustrezne prakse) zadovoljili z delom v naših razmerah, z motnjami v družinskem življenju, z našimi plačili?  Ali ne bi morda ob prvi resni priložnosti raje odšli dokončno v svet! Težko je napovedovati, vendar ob neurejenosti naših razmer, vztrajanju na kolektivni pogodbi in uravnilovki je verjetneje, da bi odšli in tako ne bi mogli zagotoviti vsaj dveh ( vsaj dva sta nujno potrebna za kontinuirano delo) vrhunsko usposobljenih  domačih otroških srčnih kirurgov, ki bi zadostila sedaj potrebnim kriterijem za varnost in kakovost! Prej bomo to spoznali, prej se bo končala kalvarija UKC LJ in tudi staršev malih bolnikov!

Ob poslušanju vpletenih in odgovornih sem začutil nemoč naše družbe. Veliko vpletenih je priznalo nemoč, najbolj odkrito predzadnji strokovni direktor kirurgije in predzadnja strokovna direktorica UKC LJ (očitek seveda ne gre na njun račun , temveč na sistem). Nekateri so odkrito priznali, da so bili neuspešni (in ostali na odgovornih položajih), tretji so odgovornost prenašali na sodelavce na nasprotni (kirurški ali pediatrični) strani. Pri nekaterih sem imel občutek, glede na njihova stališča, da so dokaj neprizadeto sprejemali nesprejemljivo stanje in ga skušali reševati predvsem v lastnem interesu.

Nikogar ni bilo, ki bi bil sposoben presekati obstoječe stanje. Predzadnja strokovna direktorica je celo zelo jasno rekla, da je za vodje najboljše, če želi ohraniti svoj položaj, da ničesar ne spreminja. To je tudi moja izkušnja na treh vodilnih položajih. Najprej kot generalnega in strokovnega direktorja SB Jesenice. Ko sem odstopil in priznal, da smo v bolnišnici naredili napako (morda res z pretežkimi besedami), kar se do tedaj še ni zgodilo, sem se moral pred zdravniki zagovarjati in le slučaj (ponovni nepotreben zaplet), me je rešil, da me ni odstavil kar sindikat. Naslednja moja podobna izkušnja je bila v primeru Nekrep, ko sem bil kritičen do delovanja stroke v UKC MB in na Zdravniški zbornici Slovenije, zaradi česar me je tedanja predsednica Zdravniške zbornice proglasila za “sramoto slovenskega zdravstva”. Res pa je, da sem ostal na ministrstvu! Zadnja taka izkušnja pa je bila iz OI LJ, kjer sem želel spremeniti nepravično delitev med tistimi, ki so imeli neupravičene (glede na svetovne podatke o sevanju pri delih v medicini) beneficije in ostalimi ter se spopadel še z naročili za zahtevno in najdražjo opremo ter z za to opremo narejenimi specifikacijami, ki so bile pisane na kožo posameznih ponudnikov. Nič ni šlo oziroma del stroke in politika sta našla rešitev v moji razrešitvi. Bil sem moteč v “mlakuži”. Ali vas to kaj spominja na to kar se je zgodilo generalnemu direktorju UKC LJ g Kopaču in prof . dr. Miši Pfajfar, dr. med.? Politiki ustreza le trenutni mir, pa čeprav je vse narobe! Ob tem si politiki dovolijo  kritizirati in govoriti o neuspešnem vodenju zdravstvenih zavodov kar počez! Do kdaj bomo še delali tako?

dr. Janez Remškar

Sorodno

Zadnji prispevki

Ironija: Ruski hekerji napadli rusofilni portal MMC

Domnevni ruski hakerji so zopet na delu. Pred kratkim...

[Video] Evropska komisija predlaga ustanovitev ministrstva za demografijo, ne le urada

Medtem ko v Evropi narašča kakovost življenja, se soočamo...

Ubila je tjulnja, ki ga je poskušala rešiti

Na spletu je zaokrožil žalosten posnetek poskusa reševanja tjulnja,...

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...