Samooklicani varuhi česarkoli, velikokrat v obliki društev ali nevladnih organizacij, pogosto začutijo potrebo, da nam vzbujajo občutke krivde in slabe vesti. Pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, so se na udaru enega od njih znašli uživalci čokolade.
Ne zato, ker bi morda zdravniki ugotovili, da je njeno uživanje nezdravo, ampak zato, ker naj bi bila čokolada na policah izbranih trgovskih verig v Sloveniji krivična in neekološka!
Nepravična čokolada na slovenskih trgovskih policah
To je bila ena od ugotovitev analize čokoladnih zajčkov in čokolade, ki so jo opravili sodelavci Fokusa, društva za sonaraven razvoj. Glavni zaključek raziskave je bil, da “bi čokolada morala ostati prestižni izdelek, ki bi ga kupili redko, takrat pa pravičnega”! Torej, ko že kupujemo čokolado, naj je ne kupujemo pri trgovskih verigah, ampak le pri izbranih trgovcih, ki prodajajo dražjo, vendar pravično pridelano čokolado. V raziskavi Fokusa se je čokolada, ki je na prodaj v trgovskih verigah v Sloveniji, odrezala precej slabo; niti en izdelek ni dosegel zadovoljivih “standardov”.
To se je zgodilo predvsem zaradi široko razširjenega družbenega in okoljskega izkoriščanja, ki naj bi bilo prisotno v okviru konvencionalne kakavove nabavne verige. Da je čokolada pravična, morajo biti pri vseh korakih njene proizvodnje spoštovane temeljne človekove in delavske pravice, ne sme prihajati do zlorab otroškega dela, proizvodnja pa tudi ne sme povzročati okoljske škode.
Do ali več kot dva milijona otroških delavcev?
Okoljsko nesprejemljiva naj bi bila uporaba zelo strupenih pesticidov, ki so v uporabi v nasadih kakavovca in imajo škodljive posledice tako za obdelovalce nasadov, njihove družine in širše okolje. Družbeno izkoriščanje pa naj bi bilo zaradi otroškega dela, ki naj bi delali na kakavovih plantažah v Zahodni Afriki, slabega zaslužka kmetov, ki se ukvarjajo s kakavom, in ker naj bi do kmetov prišlo le 6,6 odstotka cene čokolade, ki jo plačamo v trgovini. Zanimivo je, da v poročilu piše, da na kakavovih plantažah dela “do 2 milijona otrok”, ta podatek pa se nato v sporočilu za javnost spremeni že v “več kot 2 milijona otrok”.
Razlika med obema zapisoma je seveda ogromna in lahko nanese celo 2 milijona. Prvi zapis namreč pomeni, da na plantažah dela od enega do dveh milijonov otrok, drugi pa od dveh do treh milijonov. Da prevedemo v bolj oprijemljiv jezik: če imaš plačo do 2.000 evrov, pomeni, da imaš plačo med 1.000 in 2.000 evri. Če pa imaš plačo nad 2.000 evrov, pa to pomeni, da imaš plačo med 2.000 in 3.000 evri. Pomenska razlika med besedicama “do” in “nad” lahko tako nanese celo 2.000 evrov … Gre za manipulacijo s podatki, malomarnost ali zgolj nepazljivost?
Kako se analiz ne dela
Vse to in še več je razkrilo poročilo o raziskavi v okviru projekta “SupplyCha!nge – Za pravične trgovske verige!”, katerega del je bila tudi ocena čokolade v slovenskih trgovinah. Če pregledamo poročilo, je slovenski del raziskave, ki ga je opravil Fokus, obsegal prevod poročila o raziskavi Supply Cha!nge in analizo čokolade na slovenskih trgovskih policah z vidika izvora, transparentnosti, družbene odgovornosti in vpliva na okolje.
Stvar deluje precej resno, dokler se vanjo ne poglobimo in rekonstruiramo potek analize. Sodelavci Fokusa so v sodelovanju s partnerji 1. in 2. marca letos v ljubljanski Šiški in za Bežigradom kupili za 3,4495 kilograma čokoladnih izdelkov. Za nakup petnajstih čokolad in šestnajstih čokoladnih zajčkov so v trgovinah Mercator, Spar Slovenija, Engrotuš, Lidl Slovenija in Hofer Slovenija porabili 31,72 evra.
Čokolade in zajčke so zgledno uvrstili v preglednico. Nato so za vsak izdelek preverili, če ima katero od neodvisnih certificiranih oznak (Fairtrade, UTZ, Rainforest Alliance ali eko certifikat EU). Odkrili so le certifikat UTZ, s katerim je bilo označenih osem od petnajstih čokolad in šest od šestnajstih zajčkov. Izdelki z oznako UTZ so si prislužili oranžno barvo, vsi ostali pa rdečo. Zelene ali svetlo zelene barve, ki bi pomenila, da je izdelek okoljsko in družbeno sprejemljiv, ni dobil noben izdelek.
Kaj se je zgodilo s čokolado po analizi, ne piše, upam pa, da je ocenjevalci kljub poraznim ugotovitvam niso zavrgli, ampak so se žrtvovali in se – kljub grenkemu priokusu na koncu analize – le posladkali z njo. Analiza, ki so jo opravili v Fokusu, je na nivoju raziskovalne naloge prve triade v osnovni šoli, kjer bi se učenci, potem ko bi, da bi čokolade pravilno razvrstili v skupine glede na nalepke, porabili eno šolsko uro, za konec z njo posladkali …
Razmetavanje javnega denarja
Kakšne raziskave ljudje opravljajo v svojem času in za svoj denar, seveda ni moja stvar. Da o teh raziskavah nekritično poročajo mediji, je tudi predvsem stvar kredibilnosti medijev, ki s tem kažejo svoj podcenjujoč odnos do svojih bralcev in gledalcev. Zmoti pa me, ko vidim, kako in kakšne raziskave se opravljajo za javni denar. Zgoraj omenjena raziskava je nastala s podporo Evropske unije v okviru projekta Supply Cha!nge.
Morda bo kdo ugovarjal, da je šlo itak za evropski denar. Od 1. maja 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU, je evropski denar tudi moj denar. In nesmotrno trošenje tega me moti enako, kot me moti, ko z davkoplačevalskim denarjem razmetava slovenska vlada. Društvo Fokus pri omenjeni raziskavi ni upoštevalo lastnih oznak in iniciativ izdelovalcev čokolade in trgovskih verig, saj jih, kljub temu da jim priznavajo, da so lahko prvi korak k certificiranju, po njihovem mnenju ni mogoče oceniti kot verodostojne in ne morejo nadomestiti neodvisnih certifikatov.
Kolikšna je torej neodvisnost, verodostojnost in transparentnost ocenjevalca?
Društvo Fokus navaja, da je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki deluje na področju podnebnih sprememb. Pri neodvisnih strokovnjakih je treba vedno pogledati, od kod jim denar za delovanje. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je društvo Fokus v 12 letih delovanja prejelo skoraj 500.000 evrov proračunskih in javnih sredstev. Za društvo, ki ima trenutno šest sodelavcev, to niti ni malo. Ostalih viri financiranja Fokusa, ki se zavzema za transparentnost delovanja, so težje dostopni.
V letnih poročilih društva so konkretni podatki o prihodkih in odhodkih navedeni le za leti 2003 in 2004. Nato so v letnih poročilih do 2009 v kategoriji “financiranje delovanja” navedene samo institucije, ki so s svojimi prispevki omogočale delovanje društva. Med njimi najdemo tudi veleposlaništva Velike Britanije, ZDA in Nizozemske. V letnem poročilu za 2009 se pod financiranjem delovanja pojavijo “????”, leta 2010 pa je v poročilu povezava na seznam sofinancerjev, ki pa ne deluje.
Finančno poročilo za leto 2011 je v številkah sicer konkretnejše – približno polovico od 200 tisoč evrov prihodkov so predstavljale donacije drugih pravnih in fizičnih oseb. Seznam sofinancerjev pa spet ni dosegljiv. Leta 2012 se v finančnem delu poročila pojavi naslednji stavek: “Podatki o finančni sliki leta 2012 so trenutno še v računovodski obdelavi. Ko bo na voljo natančnejša finančna slika za leto 2012, jo bomo predstavili na spletni strani društva.”
Enako sledi za leto 2013. Podatki do danes niso predstavljeni. Iz podatkov za 2014 je razvidno, da 80 odstotkov stroškov društva predstavljajo plače in avtorski honorarji. Podatki o finančni sliki za 2015 so trenutno še v računovodski obdelavi. Toliko o tako opevani transparentnosti, na katero prisega društvo in njegova predsednica, ki je med drugim tudi članica nadzornega odbora Transparency International Slovenija. Tudi število članov društva je skrivnost, kar je po svoje čudno, saj se vsako društvo rado pohvali s številom članov.
Medvedje usluge pravim borcem za okolje
Analiza čokolade, kot jo je opravilo društvo Fokus, meče slabo luč na vsa društva in organizacije, ki z minimalnimi sredstvu delajo v resnici nekaj koristnega na področju ekologije in skrbi za okolje. S takimi šarlatanskimi analizami in raziskavami pa delajo društva medvedjo uslugo sebi, saj si zmanjšujejo verodostojnost. Jim bo pri ostalih analizah in raziskavah še kdo verjel? Prav tako se ne morem znebiti vtisa, da gre pri vsem skupaj za modno muho in za salonsko skrb za ljudi tam nekje daleč – ki pa se jim s takimi analizami in aktivizmom ne pomaga veliko.
Upam, da ste si po 40-dnevnem postu z užitkom privoščili šunko, hren, pirhe, potico in ostale blagoslovljene velikonočne dobrote ter tudi čokolado. Prepričan sem, da je bila edina grenkoba v čokoladi tista žlahtna, ki izhaja iz okusa kakava.
Gal Kušar