Nedotakljivi še bolj nedotakljivi, preganjani še bolj preganjani

Miro Petek

Te dni sem zvedel, da je tožilstvo ustavilo postopek zoper mene iz časov, ko sem bil direktor podjetja, ki izdaja to revijo. Država me je preganjala, ker sta sodnik Miodrag Đorđević in njegova žena Tina Brecelj s prijavo dosegla, da je policija začela postopek zoper nekaj piscev in urednikov ter odgovornih oseb zaradi pisanja o neprimernem vedenju njunega sina v eni od osnovnih šol. Bil sem na zaslišanju na policiji, tam nisem nič odgovarjal, imel pa sem priložnost, da sem prebral poldrugo stran melodramatičnega pisma trpeče matere. Očitno je tudi okrožna državna tožilka Maša Podlipnik dobro prebrala Đorđevića in Brecljevo ter policijsko ovadbo zavrgla. Skromno želim, da bi ta zakonski par, ki je pomemben člen v vrhu slovenskega pravosodja, imel z vzgojo sina bolj srečno roko.

Nedavno sem od svojih virov zvedel, da policisti pripravljajo hišno preiskavo, ker sem v komentarju Pogine naj, stekli pes (Nova24TV, 23. februar 2018) med drugimi zapisal nekaj stavkov o sodnicah Nini Betetto in Marjutki Paškulin in omenjal njuno neprimerno osebno korespondenco. Dan po tem komentarju je ljubljanska kriminalistična policija začela postopek, kajti obe sodnici je zanimalo, od kod se je znašla ta korespondenca na moji mizi. Iskali so moj vir, sedaj menda hišna preiskava ni več v igri. Bomo videli. Če se bo očetu te deklice, o katerem si Nina Betetto in Marjutka Paškulin pišeta in kujeta načrte, kaj zgodilo, potem bom objavil vso njuno zasebno korespondenco. In takrat kriminalisti ne bodo preganjali samo mene.

Še vedno pa ne vem, kaj je s primerom #IranNLBgate, s pranjem denarja v NLB torej. Tudi v tem primeru sem hodil okrog kriminalistov, ker sem k članku z naslovom Razkrivamo: Leva politična elita je 2009 vedela za pranje denarja v NLB (Nova24TV, 2.  junij 2017) dodal še faksimile internega dokumenta, ki so ga kriminalisti prenesli v parlament na sejo Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Povsem brezvezni dokument, napisan v policijski latovščini in z oznako interno, je bil za organe pregona tako pomemben, da so se lotili preiskave, kdo mi je posredoval ta papir.

Že ti primeri kažejo, da mora policija hote ali nehote streljati v napačne tarče. Prave tarče imajo imuniteto in nova medijska zakonodaja bo s svojimi absurdi okrog sovražnega govora preganjanju javne besede dala še dodatna krila. Pozornost se bo še bolj preusmerjala z bistvenih problemov k marginalijam, nedotakljivi bodo še bolj nedotakljivi, preganjani še bolj preganjani.

Pranje denarja v NLB je bilo zaradi preiskovalne komisije in Anžeta Logarja nekaj časa na agendi slovensko politike, zaradi evropske poslanke Romane Tomc se je s tem pranjem ob razpravi v odboru PANA v evropskem parlamentu seznanila mednarodna javnost, toda medijska demenca, na katero je računala vpletena politika, in kriminalno podzemlje sta naredila svoje. Pa točno vemo, kdo je bil na banki vpleten in kateri politiki so bili o tem kriminalnem početju takrat večinske državne banke neformalno in uradno seznanjeni. Če moram sam zaradi svojega pisanja na obiske h kriminalistom na Litostrojsko 54, je seveda nujno vprašanje, ali so bili tam Türk, Pahor, Žbogar, Križanič, Kresalova, Goršek … Za pralnico so vedeli že leta 2009 (pralec milijarde evrov Farrokhzadeh je račun pri NLB odprl 12. 12. 2008), 24. 11. 2010 pa je Sova o sumu kršenja embarga, financiranja terorizma, proliferaciji in pranju denarja velikih količin tudi uradno obvestila takratni slovenski državni vrh. Ali je kriminalistična policija opravila kak pogovor, je bila vložena kakšna ovadba, so raziskovali kakšne povezave?  Seveda nič. S časovno distanco ta kriminal tone v pozabo, dominantni mediji nimajo interesa, da bi drezali in spraševali, nekaj marginalnih medijev, kot sta tudi Mladina in Siol.net, pa so brez sramu nastopali kot zagovorniki banke in pranja denarja. In da bo vsaj občutek, da ta primer v policijskih spisih še živi, je treba preganjati kakšnega pisca.

Novinarji in mediji žal ne opravljajo svoje naloge, to je, da bi še naprej iskali, kdo je to pralnico v NLB omogočil in kdo jo je prikril, kdo jo opravičuje in zakaj odgovornih ljudi ne preganjajo. Poznavalci so govorili o velikanskih provizijah, ki so se stekale na račune pri pranju denarja v NLB. Je kdo v zadnjih letih sledil denarju, nakupu podjetij, dragih hiš in jaht? Se je kdo v času, ko so se ukvarjali s kreditom SDS, vprašal, zakaj nekaterim strankam in politikom ni treba najemati kreditov?

Miro Petek