fbpx

Nesrečnik Vodušek ali Serpentinškov trojanski konj

Vinko Vasle

Končno smo v državi dobili nekakšen globalni vojni spopad na medijski sceni, v katerega so vključeni Bojan Požar, Vladimir Vodušek, glavni urednik Slovenije Milan Kučan, na mandatu odgovorni urednik Serpentinšek, tajna služba Damir Črnčec in vsi mediji, ki kaj pomenijo ali pa ne pomenijo nič.

Vojna se je začela z vojno napovedjo, ki jo je preko agenture Serpentinška na svetlo potegnil Vladimir Vodušek. To je bilo dopoldan, že v večernem info terminu je javna hiša dokazala, da zna hitro reagirati in informirati in je profesionalno prepisala, kar je zapisal Vodušek. Javni hiši se je sicer v zadevi Janković in sinovi malo zalomilo, ker je potrebovala celih deset dni, da je ugotovila, da je razpisan lovopust mainstrim medijev na Jankovića in je torej o kriminalni zgodbi o odpisu dolgov z manjšo zamudo le sramežljivo poročala. Odgovorna urednica TV-dela javne hiše Manica Ambrožič Janežič je še danes vsa pretresena zaradi te manjše zamude, ki v javni hiši, kar zadeva Jankovića, traja že deset let, je pa že blizu razkritju, da je kriv vratar.

Bolj kot lovopusta na Jankovića so se uigrano Požarja lotili Delo, Večer, Dnevnik, POP TV, MMC, 24ur, samo še Ciciban nekaj motovili in nič ne naredi. Posebej se je Požarja lotil tudi Reporter, kar vnaša zmedo v prostor, ker so njegovi uredniki in novinarji kar lepo sodelovali v Požarjevi oddaji Faktor, a kruh je kruh in drobtinice so drobtinice in agentura v vladi je postavila svoje zahteve. Na Delu ima vajeti te zgodbe v rokah Uroš Urbas, ki me je na Siolu nasledil na mestu odgovornega urednika in je zelo trpel – tudi na hodniku se ni rad srečal z menoj, da ga kdo ne bi videl. A mu ni pomagalo, Skobe se je tudi njega znebil in zdaj tlačani pri tajkunu Stojanu Petriču.

Medijski nesrečnik Vodušek
O Bojanu Požarju ne bom pisal, ker ne vem, kakšne papirje ima o meni, o Vladimirju Vodušku pa z veseljem, ker on papirjev sicer nima, jih pa po potrebi naredi, kot ono nesrečno izkaznico, da je bil Požar skupaj z Vladimirjem Putinom agent Stasija. Vodušek je namreč znan nesrečnik! Dobijo ga z denarjem v marmeladi na Trojanah in ga aretirajo in če bo priden, ne bo sedel. Vodušek je dokaz, da je slovenski medijski prostor v glavnem kurbišče, kar dokazuje na primer javna hiša. Za njega pa domobranci pravijo, da je K (spolni organ) od novinarja, a vsakdo ima pravico biti to, kar misli, da je.

Spomnimo: Voduška so aretirali julija 2012, na Trojanah, kjer je prejemal označene bankovce.

Julij 2012, aretacija Voduška na Trojanah.

Vodušek je seveda nedolžen, lahko se pa tudi režite. Je demokracija. Je pa res nesrečnik, vse se mu zalomi. Kupi si porscheja in po enem tednu naredi totalko, ker mu na šoferskem niso povedali, kaj je to krožni promet. Potem se je moral zadovoljiti z mercedesom. Zelo je bil žalosten, ker ni obvladal financ in je njegova firma Info TV šla v stečaj. Še danes potoči kakšno solzo za sodelavci, ki so bili lačni. Vodušek je bil tudi nesrečno zaljubljen v SCT Ivana Zidarja, od katerega je nabavil celo nadstropje za eno stanovanje, ker je žena tako želela. Potem me je pa nekega dne Danilo Slivnik poklical in rekel, da NLB grozno pritiska in da bo škandal, ker tip kredita ne plačuje. Kako se je končalo, pa ne vem. Iz javne hiše je Voduška na Delo privlekel prav Slivnik, ker mu je moral vrniti uslugo – bil je v vsaki njegovi oddaji. Na TV so po njegovem odhodu imeli piknik, pa ne vem, zakaj. Enako na POP TV, ko je šel. Ko je bil dopisnik TVS iz Beograda, je bil po izročilu prič to primer TV-novinarstva, ki ga ni v strokovni literaturi. Nesreča je hotela, da je tudi v mojem RTV-mandatu prišel nazaj vodit Vroči stol, kjer se mu je tudi primerila nesreča v oddaji, v kateri je predvajal tajni posnetek Toneta Ropa, ki je v posebnem stanju govoril o Janša-Sanadarjevem dogovarjanju v Piranskem zalivu. Vodušek je predvajal samo del posnetka, ker je manjkal ključni Ropov stavek “Tako jaz mislim, dokazov ni nobenih”. Še danes se ne ve, kdo je Vodušku ta stavek ukradel. Barabe.

Tudi na Trojanah je šlo izključno za nesrečo, ko so kriminalisti Voduška aretirali, kot da je kakšen velik mafijaš. Ni velik. Takrat je Vodušek trdil, da je bil to napad na novinarstvo, čeprav poznavalci novinarstva pravijo, da pri njem ne more iti za napad na novinarstvo, ampak za napad na slovnične napake. In sreča za Voduška je tudi, da je Ivan Zidar – odkar so ga vlačili po sodiščih – tako rekoč človek vegetacija, ki se ničesar ne spomni.

V glavnem, Vodušek je profesionalec, amaterizem je le njegova nesreča.

Vinko Vasle