Nič več tako kot je bilo

Dr. France Cukjati.

V šoli skupnih težav – Pandemija je boleča, a učinkovita šola, ki vsem ponuja nekaj nove življenjske modrosti. Ne le Evropa, tudi Slovenija se bo spremenila.

Prisilna karantena je boleča, a ob njej človek nujno začuti vrednost svobode gibanja in združevanja. Zoprno si je kar naprej umivati in razkuževati roke, a obenem lahko zaslutimo, da moramo biti hvaležni komunalnim službam, ki skrbijo za čisto okolje in odstranjevanje odpadkov. Ko nič več ne moremo iti kadarkoli in kamorkoli se nam zljubi, pomislimo na pomen infrastrukture in javnega prevoza. Ob pogledu na preobremenjeno zdravstveno službo bomo nehote postali bolj potrpežljivi in bolj prizanesljivi v kritiziranju zdravnikov in sester. Ob velikih problemih se male osebne težave počasi razblinjajo, v ospredje pa stopa vrednota dobro organiziranega in solidarnega skupnega življenja.

Preberite še: Koalicija sovraštva

Ob spremljanju dogajanja v drugih državah, ki se prav tako borijo proti skupnemu sovražniku, pa se nekje v podzavesti ustvarja občutek, da smo vsi ena sama velika družina. Vsem bo naložena ne le gospodarska recesija, ampak tudi mnoga individualna trpljenja in smrti tistih, ki jih poznamo in imamo radi. Meddržavni odnosi postajajo zaznamovani s konkretnimi vprašanji preživetja. Tudi v slovenskem političnem prostoru je vse manj časa za ideološke prepire in pubertetno tekmovalnost. Pandemija nas je postavila na trda tla, kjer veljata odločnost in zavest odgovornosti.

V času krize se namreč nehote razodevajo vse pomanjkljivosti, ki jih v času razposajenega razkošja ne opazimo. Ko iz živahnega družbenega življenja nenadoma pademo v izolacijo, že po nekaj dneh lahko začutimo svojo duhovno revščino, ki si jo znamo lajšati le še s posedanjem pred televizorjem in brskanjem po spletu. Ko postanejo državne meje slabo propustne za tovorni promet, lahko hitro spoznamo resnico o svoji “globalistični” odvisnosti in pomanjkanju prehranske samooskrbe. In kakšna preizkušnja nas šele čaka, če se pandemiji pridruži milijonski naval migrantov in popolna zapora meja naših severnih in zahodnih sosed.

Družbena struktura miru, blagostanja in sodelovanja ni sama po sebi umevna. Je zelo krhka in ranljiva. Ni dobro, da pozabljamo zgodovinsko izkušnjo naših prednikov, ki so tako resno in stoletja dolgo molili: “kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod!”

Kriza in slovenska politika
Krizno stanje pandemije pa razgalja tudi slovensko politično miselnost. Medtem ko se ena politična stran v skladu s svojo odgovornostjo, ki jo je sprejela po odstopu prejšnje vlade, učinkovito spopada z realnostjo rastoče pandemije, pa druga stran nestrpno čaka na kakršno koli vsaj navidezno pa čeprav še tako nepomembno napako, da bi lahko spet sprožila gnev proti sedanji vladni koaliciji, ki jo je prostaško imenovala kar za »koalicijo sovraštva«. Medtem ko je pri reševanju pomembnih državnih problemov ena stran sposobna preseči nazorske razlike, pa druga stran kljub krizi spet oživlja že davno izpet »protijanšizem«. Medtem, ko ena stran gradi na sodelovanju, pa druga stran spet obnavlja svojo politično agendo izključevanja in spet straši pred »skrajno« desnico.

Ko je nova vlada omenila, da bo v primeru grozečega migrantskega vala potrebno dati vojski pooblastila za nadzor južne meje, ker bo policija preobremenjena z notranjimi problemi pandemije, se je levica zgrozila, kakšne travme bodo doživljali otroci, če bodo »na cesti videli vojake«. Naše slovenske vojake! Mi pa upamo, da bo odgovorna oblast kljub vsemu ostala odločna v svojih ukrepih in našim otrokom ne bo treba gledati kolon vojaških tovornjakov, ki bi vozili naše krste v tuje krematorije.

Poenotenje naroda
Velike krize in grožnje skupnega sovražnika so priložnost za novo poenotenje naroda. Priložnost za preseganje prepirov, ideoloških sporov in človeških zamer. V novejši zgodovini je tako priložnost Slovenija imela že leta 1941, pa smo namesto poenotenja dobili usodno razklanost. Ve se, zakaj. Pred tridesetimi leti je slovenski narod doživel blesteče plebiscitarno poenotenje, ki je uspelo, ker se je tudi v Sloveniji vsaj začasno zrušil Berlinski zid. Tudi ta zadnja kriza, covid-19 pandemija, ki ogroža zdravje, življenja, gospodarstvo in mnoge pomembne družbene strukture, lahko ponovno prebudi zavest o pomenu solidarnostno povezane družbe.

Tudi za to krizo lahko rečemo, da po obvladani pandemiji “nič več ne bo tako, kot je bilo!” Postali bomo manj malenkostni in bolj odrasli. Bolj se bomo veselili vsega lepega v naravi in prijaznega v družbi. Vse poklice, skupine in posameznike, ki se osebno izpostavljajo, da nam omilijo posledice pandemije, bomo znali bolj ceniti. Celo politike, ki bodo skozi krizo dokazali svojo nesebično zavzetost za narod, bomo začeli spoštovati. Naš odnos ne samo do sosedov ampak tudi do države se bo izboljšal.

Nekaj pa bo vendarle ostalo kot prej. To je najmanj 570 novinarjev, 75 akademikov in vrsta posameznikov, ki jih najbolj moti politika sodelovanja in iskrene zavzetosti za narod, ki ga ob takem vodstvu huda stiska poenoti in ne razdeli. Skupna stiska bo tudi mnoge v veliki meri streznila, da ne bodo več nasedali raznim lahkotnim floskulam, kot so »ksenofobija«, “homofobija” in “skrajna” desnica ali kar “orbanizacija”.

Naj torej tudi za slovenski narod v času aktualne stiske veljajo besede Otona Župančiča: “Kuj me življenje, kuj! Če sem kremen, se zaiskrim, če jeklo, bom pel, če steklo, naj se zdrobim!« Da ne bo »nič več tako, kot je bilo!”

France Cukjati, dr.med.

  • jan Gedli

    Ali bo vendarle večina državljanov kdaj spoznala, da je potrebno “držati” s tistimi, ki niso nagrabili skupnega bogastva, ampak so ustvarjali s svojo pametjo, znanjem, iznajdljivostjo ter prizadevnostjo obenem pa spoznala kateri so ti sloji ter katerim političnim grupacijam pripadajo?

    • Anton

      Ne, dokler bojo živeli ljudje tipa “kaj je blo fajn k je bil tito”.

    • Ivan Ivanovič

      Jugoslavija je bila država, zgrajena na privilegijih. Režim je poskrbel, da so privilegije uživali mnogi, drobtinice pa so dobivali skoraj vsi. Jugoslavija in njena redistributivna miselnost je še vedno prisotna pri mnogih. To, da imaš toliko, kolikor ustvariš, seveda z nujnimi socialnimi korekcijami, je enostavno nesprejemljivo za mnoge ljudi. Preprosto rečeno: mnogi, premnogi bi radi dobro živeli na tuj račun, brez adekvatnega prispevka k BDP. Vsakdo, ki bi skušal vsiliti liberalni tržni (kapitalistični) model, bo etiketiran za fašista in izkoriščevalca. To je ključni problem Slovenzuele.

      • janko

        ********************
        Seveda.
        Pa še eno velikansko bojazen – laž so nam komunisti vsejali v kosti: da je kapitalizem izkoriščanje ljudi.
        Ni res!
        Samo normalno je treba delati, samo to. Lastniki, “kapitalisti” so normalni ljudje, ki dobro in pošteno poslujejo, nikogar še nisem slišal kritizirati kakega lastnika. Poglejmo vse zahodne države, par stotisoč Slovencev je bilo in še dela tam, pa iz prve roke zveš. samo normalno je treba delat.
        Ne pa tako kot pri nas, v Sloveniji, kjer je v firmah večinoma še po socialistično: psihično naporno, min. plače, lenuhi po mili volji izkoriščajo, šefi so večinoma “naši”, direktorji pa stari udbovci…

  • Ivan Ivanovič

    Ne le Evropa, tudi Slovenija se bo spremenila.
    ***
    Vprašanje je, kako se bo spremenila: na boljše ali na slabše? Bo ta virus uničil tiste, ki skušajo EU prisilno spremeniti v anacionalno, unitarno superdržavo, Združene države Evrope, kjer ne bo več suverenih narodov, njihove nacionalne države pa bodo le še lokalne administrativne enote, ali bo virus uničil še zadnji odpor zoper evropske unitariste? Zdi se, da je Italija, ki se je pod prejšnjo vlado upirala Bruslju, že skoraj na kolenih. Premier Conte, ki vlada v nekakšni antisalvini koaliciji, je uvedel v Italiji izredno stanje, parlament pa se sploh ne sestaja več. Conte je postal praktično samodržec. Višegrajci se držijo dobro. Njih v unitarni EU verjetno ne bo. Kje bo Slovenija?

  • Ivan Ivanovič

    Tudi v slovenskem političnem prostoru je vse manj časa za ideološke prepire in pubertetno tekmovalnost. Pandemija nas je postavila na trda tla,
    ***
    To je bolj želja kot realnost. Dovolj je spremljati RTV SLO. Edini cilj jim je ideološka supremacija tudi v sedanjih kriznih razmerah.

    • janko

      RTV. Plačujemo obvezni prispevek, da nam posredujejo novice. Saj jim nihče nič noče.
      Oni pa so leglo komunizma, ameriške demokrate imajo za up sveta, servirajo marxizem (ideologijo, rdeče laži…) . Le kako ne bi državljani bili ogorčeni, pol stoletja smo bili terorizirani od komunizma, kjer nismo smeli misliti in govoriti…

      • Ivan Ivanovič

        Uspeli so ohraniti partijski sistem: Z našim denarjem nam solijo pamet v korist udbomafijske plenilske klike, ki je ugrabila državo.

  • Ivan Ivanovič

    Pred tridesetimi leti je slovenski narod doživel blesteče plebiscitarno poenotenje, ki je uspelo, ker se je tudi v Sloveniji vsaj začasno zrušil Berlinski zid.
    ***
    Zrušenje Berlinskega zidu v Sloveniji je potekalo s figo v žepu po načelu: Popusti, da boš zmagal! Po tridesetih letih tranzicije lahko vidimo, da se je vse spremenilo tako, da ima ista klika še vedno praktično vso realno družbeno moč v svojih rokah. Vsa demokratična opozicija je igrala bolj ali manj vlogo preplašenega ovčjega tropa.

  • Freiherr

    Socializem je bolezensko in nenaravno stanje druzbe in posameznika, ki iz ze tako oportunega, zmedenega in inteligencno podhranjenega povrecnega slovenca stanje le tega se poslabsuje.
    Po zaporedju spada v cetrto monoteisticno vero s popolnoma enakimi atributi absolutizma kot ostale tri, predvsem Islam in katolicizem, kakor tudi judaizem. Sveto pismo, Talmud, Koran in Marxov Kapital se v svojih ideoloskih vsebinah zelo malo razlikujejo. Cascenje kultov, povelicevanje crede in zanicevanje individualizma je njihova skupna ideoloska tocka. V ekonomskem smislu je redistribucija njih glavno vodilo, napredek in znanost pa je ozigosana kot satanizem in herezija.
    Cukjatijev poziv k enotnosti je dobrodosel, vendar neuresnicljiv pa ne ker ljudje v to ne bi verjeli, tega preprosto intelektualno niso sposobni prezveciti , ravno iz zgoraj omenjenih dejstev.

    • Ivan Ivanovič

      Socialistična ideologija pade na plodna tla, ker je liberalni kapitalizem proizvedel svoje lastno nasportje, namreč vsemogočno finančno-bančno elito, ki prek pravice tiskanja denarja obvladuje družbo. Ta elita je ravno tako parazitska kot so socialistični veljaki, ko se dokopljejo do oblasti. Paradoksno ampak logično je, da voditelji socialistične levice in plutokratske desnice sodelujejo med sabo, saj imajo iste cilje: zajedanje države in družbe. Soros, parazitski finančnik, z veliko žlico podpira vse možne levičarje, socialiste, komuniste. In vsem tem “socialistom” se zdi to povsem na mestu.

  • Liberalec

    Nič se ne bo spremenilo. Nič, zato, ker se narod ne bo spremenil. Velika večina bi še vedno rada živela na račun “države”…………do bankrota. Če kdo slučajno želi delati, pa ga je potrebno sankcionirati; moramo ga obdavčiti in narediti povprečnega.
    Miselnost, da je kapitalizem – fašizem, je v družbi bebcev, zelo razširjena.

  • Ivan Ivanovič

    Trump razmišlja, da bi 31. marca ukinil prtivirusne ukrepe. Njegov razmislek je, da ne sme dopustiti, da propade ameriško gospodarstvo. Zdravilo ne sme biti hujše od problema, je dejal. V vsesplošni histreiji, ki je zajela Evropo in Ameriko, se zdi to kot glas razuma. Nič nam ne bo pomagalo, če zajezimo virus, če nam propade gospodarsgvo in bomo hirali od vsesplošmnega pomanjakanja, kriminala, kaosa, morda celo vojne. Upam, da bo tudi EU sledila temu.
    https://www.infowars.com/after-15-day-period-trump-wants-to-ease-shelter-in-place-restrictions-to-subdue-economic-collapse/

  • Ivan Ivanovič

    Država bi ob ukrepih za zajezitev koronavirusa morala povsem enako razmišljati o ukrepih za preživetje podjetij in ohranitev delovnih mest. To bi morala biti enaka prioriteta kot ustavljanje širjenja virusa. Podjetja pa se ustavljajo in z njimi delovna mesta. Kdo bo plačeval davke in zagotavljal denar za porabo države, socialne transfere ipd?

  • Ivan Ivanovič

    Nič več ne bo tako, kot je bilo. Pripravimo se na garanje, znoj, kri in solze…

    • lokec

      Nekateri to delamo že vse življenje. Sedaj nam boste pomagali.

  • Jože Nardin

    Ja dr. Cukjati ima še kako prav, ko je zapisal “ostalo pa bo 570 novinarjev in 75 razumnikov in ostalih nekaj tisoč priviligirancev, ki so kakorkoli pripeti na državne jasli in medije, kot rtvs, poptv, večer mladina, delo, dnevnik in še in še. Teh se bo treba bati in nekako ubraniti, kajti napadali bodo, kot stekli psi.