Novinarski špiclji Udbe

Miro Petek

Prebral sem knjigo Igorja Omerze Temna stran Dela, prvo knjigo trilogije, ki nosi kanček razlage že v podnaslovu Osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov. Knjiga je zelo koristno branje, ki podrobno razkriva partijsko-udbovsko-medijsko navezavo, posebej Mitjo Gorjupa, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nekakšen čudežni deček slovenskega novinarstva, saj je še rosno mlad zasedel mesto odgovornega urednika Dela, osrednjega partijskega časopisa v Socialistični republiki Sloveniji. Omerza z dokumenti razgalja njegovo servilnost do organizacije in višjega partijskega kadra pa tudi moralno izprijenost. Nam so Gorjupa na fakulteti pri študiju novinarstva postavljali za zgled, slikali so ga kot ikono uspešnosti, ki mu je uspelo narediti fantastično kariero kljub svoji mladosti. Mi, podeželski modeli, ki smo izhajali iz proletarskih in rudarskih družin brez partijskega ozadja in smo prišli v Ljubljano študirat novinarstvo z neko romantično predstavo kvalitetnega novinarstva, seveda takrat nismo vedeli, da je kariera v medijih mogoča le, če imaš pravi partijski rodovnik in če te je Udba določila za tak položaj.

Kasneje, ko sem kot študent pisal za Mladino, sem počasi spoznaval tudi udbovsko-medijsko okolje. Dvorni partijski književnik Peter Božič se je zelo rad zadrževal v kavarni Kava na Nazorjevi ulici, v tej ulici je bilo takrat tudi uredništvo Mladine. A Božič je bil tam večinoma pijan in si je le stežka kaj zapomnil. Udbovska pisca Bogdana Pogačnika in Jožeta Javorška, ki ju Omerza omenja v knjigi, sem le bral, nisem pa ju osebno poznal, zato pa bo zame gotovo zanimiv drugi in tretji del trilogije, kjer bodo že nastopali novinarji in uredniki, ki sodijo v mojo generacijo. Nič novega, za dopisnika Dela v tujini – enako velja tudi za RTV Slovenija – je bila vstopnica sodelovanje z Udbo. Udbovska zgodba Mitje Meršola v njegovem londonskem obdobju je že znana, ob tem razkritju je bil Meršol poslanec v slovenskem parlamentu, vendar se ni nič zgodilo.

In to je tisto, kar je najbolj zaskrbljivo, to je anemičnost Slovencev pri razkritjih velikih svinjarij. Ljudje so otopeli, nič več se jih ne dotakne, na nič ne reagirajo, v najboljšem primeru se zgražajo dan ali dva, nato zdolgočaseno zamahnejo z roko in sedejo pred televizor. Stari udbovci pa so skotili nove rodove, ki so že prevzeli pomembne položaje v gospodarstvu, medijih, politiki. Ciklus se je le zavrtel, ne pa prekinil.

Tudi Večer, kjer sem delal dve desetletji, je bil prestreljen z udbovskimi novinarji in uredniki. Najbolj znan primer je kajpak Drago Jančar. Z Dragom Jančarjem v tej medijski hiši nisva bila v istem času, Drago je že odšel, preden sem se tam zaposlil. Vsi pa smo vedeli, kateri udbovski novinar je Draga Jančarja spravil v zapor. Ko sva se nekoč o tem pogovarjala, pa njegovega imena ni hotel izgovoriti. Najbrž mu je bilo pod častjo, da bi to moralno pokveko imenoval z imenom in priimkom.

Ko sem bil poslanec in smo s komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb obiskali Sovo, smo si poslanci dali preveriti, koliko smo bili špiclji Udbe ali od Udbe nadzirani. Bil sem edini, o katerem ni bilo kartoteke: pregled v podatke Sove je pokazal, da nisem bil niti špicelj niti nisem bil nadziran. Malo me je zaskrbelo, da za Udbo nisem bil niti toliko zanimiv, da bi se zame vsaj malo zanimala. V življenju pa sem vendarle bil toliko priseben, da me za udbovca pač ne bi mogli pridobiti. Še vstopu v partijo sem se trikrat izognil: prvič v gimnaziji, drugič v vojski, tretjič na Večeru.

Če se še malo vrnem h Gorjupu: poleg čislanja tega osebka med takratnimi profesorji na fakulteti je Gorjupa slavilo tudi novinarsko društvo. Imeli smo nekakšne študijske dneve Mitje Gorjupa. Tja sem nekajkrat zašel in na srečo je večina teh Gorjupovih študijskih dni potekala za šankom. Čeprav minister odsvetuje pitje alkohola, pa je bilo v teh časih to vendarle bolj koristno početje kot poslušanje nebuloz o novinarju kot družbenopolitičnem delavcu, čigar dolžnost je ohranjanje  totalitarnega sistema.

Ker knjig ne mečem proč, šund literaturo imam zloženo na dnu škatel v kleti, sem poiskal Gorjupovo knjigo Samoupravno novinarstvo, v katero je uvodne besede napisal Franc Šetinc. Zato kot desert le en vizionarski Gorjupov stavek, s katerim bo mogoče razumeti tudi genezo današnjega slovenskega gorjupovskega novinarstva: “Novinarstvo ni služba, je politična opredelitev.” 

Miro Petek

  • Dada

    Ja, Petek…ti si iz tistih svinčenih časov, to razumeš. Samo si moral vseeno iti prebrati…. Ko imaš PTSS, na žalost, pristaneš, da si drugorazredni.

    • mginko

      Na račun naših davkoplačevalskih dajatev in mafijsko “izgubljenega” cvenka, si ti danes prvorazredni, ker moraš za to dežurati z bluzenji po medijih, ki niso po udbaških zakonih.

      • Dada

        Zelo sii prizadevaš, pa ne gre. Če si res pameten pa jih nekaj naštej…. ZUIF ne omeni, ker je zajebal predbsem upokojence in tiste z malimi plačami. Aja to je bil zakon SDS.

        • mginko

          Žal ti ni pomoči tudi ta odgovor. Razumeli ga bodo drugorazredni normalni državljani.
          S svojimi nerazgledanimi bluzenji iz opranih možganov, pač ne moreš drugega kot bluzit in pisati. Saj zaradi tega tudi tega odgovora ne moreš in ne boš nikoli razumel.

          • Dada

            SEm razumela. Bluziš. Zakaj ti bluziš ???. Ko sem te pozvala, da bodi konkreten, pa si nametal kup FLOSKUL, ki so tako obrabljene, da jih že dolgo nihče ni uporabil. RAZEN TEBE. Torej bodi konkreten…., kot sem konkretno napisala, kakšno škodo je naredil JANŠA. Bluzit z opranimi…. bla, bla, bla NI TREBA.

  • herman

    Ej Petek, prodana duša! Na eni strani pljuvaš po Gorjupu, na drugi pa prav ti dosledno slediš njegovi misli o novinarstvu kot politični opredelitvi. Pišeš, da si trikrat zavrnil vstop v partijo. V četrto pa si vendarle vstopil vanjo in za boljšo plačo iz novinarja postal partijski aparatčik SDS.

    • Franjo Trojner

      In kdo si ti? A si ti tudi prodana duša?? Petek se je možato pod zapisano podpisal in to z polnim imenom in priimkom, ti pač ne!
      Stori to še ti, če si upaš ??

    • Jan Kovalski

      Petek ni vstopil v partijo pač pa v stranko.
      Partija je bila edina stranka v diktaturi, stranka pa je ena izmed mnogih v demokraciji.

      • mginko

        Jan Kovalski – Zaradi opranih in opredeljenih možganov tvojega odgovora ne bo razumel in ga tudi po udbaško ne sme.

  • tretjerazredni

    Zakaj je v vojaško policijski đamaheriji narod otopel in anemičen od državnega terorizma, tega pa res ne bi vedel, morda je kaj takega v vodi.
    Za Omerzo si pa mislim, msr bi pisal scenarij za filme, bi vsaj od sazasa kaj zaslužil, pa še sebe bi lahko opisal kot bi želel, kot enega takega slovenskega 007, le da pri nas nimamo mjenega visočanstva. Umetniška svoboda, pa to.

  • Jan Kovalski

    “Udbovska pisca Bogdana Pogačnika in Jožeta Javorška, ki ju Omerza omenja v knjigi …”
    ================
    Bogdan Pogačnik je znan tudi po članku v Delu z pomenljivim naslovom;
    “Pišem o Bokassi, v srcu mi poje Afrika”

    https://sl.wikipedia.org/wiki/Jean-Bedel_Bokassa

    To je bilo še takrat, ko je bil Bokassa Titov prijatelj in se še ni vedelo, da je bil Bokassa tudi kanibal.

  • von Rhein

    Tekst na modri podlagi drži kot armiran beton. Anemičnost,to je po mojem mnenju največja hiba poštenih Slovencev.

    • šmentanamuha

      Težava je v kritični masi, ki ji težko dosežemo.

  • IZBIRA

    Za komuniste biti poslanec ni služiti državljanom temveč služiti komunistični totalitarni ideologiji. Kradi, laži, omejuj in uživaj.

  • RATATA

    Poleg tega, da je novinarstvo politična opredelitev, je tudi komentatorstvo politična opredelitev.
    Jaz se opredeljujem za protikomunizem s potrebno solidarnostjo ter običajnimi fobijami značilnimi za normalnega poštenjaka bele rase.

  • Vid Pustoslemšek

    Petek omenja novinarja, ki bi naj Jančaru nekoč pomagal v strogi zapor. Ne imenuje ga, čeprav smo leta 2019. Mogoče Petek ve, kaj vse so z Jančarjem mesec dni počeli v grozovitem udbovskem zaporu, da si je potlej na prostosti koj prislužil, danes razvpito nagrado Sedem sekretarjev SKOJ-a??? O tej temi je svoj čas veliko pisal Vladimir Gajšek.

  • Hribouc

    Yes, Mr.Friday!
    Spominjamo se govnaških samoupravljalskih časov v 70-ih, ko smo samoupravljalci sedeli v delovnem času na desetinah sestankov in smo kradli čas sebi in Bogu ter večali “dobiček” samoupravnemu dreku SFRJ. Ja , spominjam se zlatega teleta, slavili so ga kot mini boga, enako je bil slavljenec Pogačnik-enkrat je prišel na našo pirmo po pohištvo in se bahaško družil z ljudmi, ki so v CAR pri Bokassi postavljali žago za rezanje lesa na sredi džungle – bilo je, kot, da je na obisku holivudarski zvezdnik… sprejemali smo in izpljunili, saj so bili navadne nališpane pokveke v vseh pogledih. Fuck!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!