fbpx

Od koga je odvisno, ali boste na leto zaslužili eno neto plačo več?

Poslanec Jure Ferjan (Foto: Veronika Savnik)

Obljube so sestavni del vsake politike, vsake politične stranke, vsakega politika, a ključna razlika je, da nekateri le obljubljajo, drugi pa, ko imajo v rokah škarje in platno, obljubljeno uresničijo. Pustite razne interpretacije in bolj ali manj všečne besede, poglejte rezultate.

V politiki gre vedno za vprašanje prioritet. V preteklosti je šlo na stotine milijonov evrov za študije za nevladne organizacije (pretežno s sedežem na Metelkovi 6 v Ljubljani), milijarde evrov so šle za krpanje bančne luknje, tudi za sanacijo zasebnih bank. Danes je situacija drugačna, pa ne le zaradi krize covida-19, temveč, ker se v Sloveniji končno stvari obračajo v pravo smer – investicije v zdravstvo, vrtce in osnovne šole, zdravstvene domove, domove za starejše … Področja, ki se jih je vsaj desetletje zanemarjalo, dobivajo pozornost, sredstva in primerno obravnavo. Sprejeta proračuna za leti 2022 in 2023 skupaj prinašata za več kot 4,5 milijarde evrov investicij za razvoj celotne Slovenije, za boljše izhodiščne možnosti ne glede na to, kje se rodimo in živimo ter ne glede na naš socialni status.

Kdo je ZA višje plače in kdo PROTI?
Danes, 1. decembra 2021, bomo v Državnem zboru RS na Odboru za finance obravnavali novelo zakona o dohodnini, ki kot glavno spremembo prinaša postopen dvig splošne olajšave iz obstoječih 3.500 evrov na 7.500 evrov v letu 2025. Postopno, vsako leto dodatnih 1000 evrov. Poenostavljeno to pomeni, da bo po sprejetju novele zakona (v letu 2025) vsak, ki v Sloveniji dela in ustvarja blaginjo, na leto zaslužil približno eno svojo neto plačo več kot danes in to na račun nižje obdavčitve. Zanimivo je, da so največji nasprotniki višjih plač prav tisti, ki so v preteklosti denar dajali bankam, študijam (kako se nekaj da oz. ne da narediti) in nevladnim organizacijam, ki s svojim delom, prepoznavnostjo ali dosežki verjetno težko upravičijo prejeta davkoplačevalska sredstva, tudi v milijonskih zneskih.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič (Foto: STA)

Slovenija je prva in edina država na svetu, kjer sindikati nasprotujejo dvigu delavskih plač. “Zdaj me postavljate v rahlo neugodno situacijo. Ker moram reči, da na kateri koli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja,” je 10. maja 2021 v oddaji Radio Prvi – Studio ob 17.00 dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, ki do danes tega stališča očitno ni spremenila. Novela zakona o dohodnini je splošno razpravo v 1. obravnavi prestala, da je novela zakona primerna za nadaljnjo obravnavo je, 26. oktobra 2021, glasovalo 43 poslank in poslancev, PROTI so bili le 3, so pa KUL stranke glasovanje obstruirale. Zakaj takšna odločitev? Tudi volivke in volivci KUL, čeprav morda nekateri ne prenesejo aktualne Vlade RS, bi vseeno raje imeli višjo plačo kot ne, pa naj gre za nekoga z minimalno, povprečno ali visoko plačo …

Vlada Janeza Janše zagovarja spodbujevalno davčno politiko
Vlada RS, ki jo vodi Janez Janša, zagovarja spodbujevalno fiskalno politiko. Več denarja v denarnicah ljudi pomeni tudi večjo potrošnjo in  večanje potrošnje tudi več davkov v državno blagajno. To navedbo potrjuje tudi analiza zadnjih dveh let. Z znižanjem obdavčitve dela se bo naredil pomemben korak k dvigu konkurenčnosti poslovnega okolja. Predvidene rešitve imajo večji in dolgoročnejši pomen za rast in razvoj slovenskega gospodarstva, ki bo v mednarodnem okolju bolj vabljivo in primerno za investicije. Pričakujemo lahko več investicij, domačega in tujega kapitala – pozitiven vpliv na davčne prihodke in gospodarsko rast. Z razbremenitvijo na področju dohodnine pridobijo tako podjetja kot posamezniki. Nenazadnje, višje plače so edina garancija za višje pokojnine. Naloga države pa, da ustvari in ohranja ugodne pogoje, ki to omogočajo.

Foto: Vlada RS

Vlada RS je za blažitev posledic epidemije covida-19 namenila več milijard evrov, a na ta račun ohranila prek 300 tisoč delovnih mest, posledično imamo eno izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v EU (EUROSTAT, 1. oktober 2021 – Slovenija (3,9 %); povprečje EU (6,8 %)) in eno izmed boljših napovedi gospodarske rasti (jesenska napoved Evropske komisije za Slovenijo za leto 2021 (6,4 % BDP), za leto 2022 (4,2 % BDP) in za leto 2023 (3,5 % BDP)). Mednarodne institucije s svojimi kazalniki potrjujejo, da so bili ukrepi Vlade RS za reševanje korona krize učinkoviti in uspešni ter tudi pravočasni.

Ni ključno vprašanje, koliko smo se zadolžili, temveč, kam je šel denar
Vse države članice EU so se v času epidemije COVID-19 zadolžile, je pa Slovenija svoj dolg povečala manj kot znaša povprečje držav članic EU. Slovenija ima zaradi pravilnega odziva še danes odlične in stabilne bonitetne ocene. Zadolžili smo se poceni. Slovenija je prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativnim donosom do dospetja, prav tako pa je bila izdana 60-letna obveznica za Slovenijo prva obveznica s takšno, trenutno najdaljšo zapadlostjo – vse to je močan dokaz zaupanja, ki ga imajo institucionalni investitorji v našo državo.

Denar je šel ljudem in slovenskemu gospodarstvu, zdravstvu … Reševali smo življenja in ne bank in elit. Izpostavil bi tudi, da so obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna v letu 2020 znašali 772 milijonov evrov (1,7 % BDP), kar je za več kot 300 milijonov evrov manj kot leta 2014 (2,9 % BDP).

Politika besed ali politika dejanj? Izbira in odločitev je vaša
Kakšno politiko si želite? Kaj bi morali politiki narediti, kakšni bi morali biti, da bi izpolnili vaša pričakovanja? Je mogoče, da boste, ne glede na zgornje odgovore, ki bi bili lahko povsem po vaši meri, s politiko in politiki še vedno nezadovoljni, saj ob spremljanju osrednjih slovenskih medijev iz dneva v dan dobimo, več ali manj, zgolj eno sporočilo – ta vlada mora pasti in vsi problemi se bodo razblinili.

Temu kljub vztrajnosti MSM verjamejo le še najbolj goreči privrženci KUL. Po sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi, zakona o nacionalnem demografskem skladu, zakona o debirokratizaciji in noveli zakona o dohodnini, ki na sistemski ravni urejajo občutljiva področja in se dotikajo slehernega prebivalca naše lepe države, bo ostala le še peščica, ki bo sledila politiki “samo, da ni Janša” oz. politiki izključevanja, politiki brez vsebine.

Mega volilno leto 2022 bo prelomno, odločalo se bo o Sloveniji razvoja in napredka ali Sloveniji privilegijev in elit. Odločalo se bo o nadaljevanju spodbujevalne fiskalne politike in pravični razporeditvi sredstev. Ja, tudi o tem, ali bodo plače v prihodnosti rasle ali ne. Od koga je torej odvisnol, ali boste kmalu na leto zaslužili eno neto plačo več? Odločitev bo, tako kot že 30 let, samo vaša. Sprejmite odgovornost in na volitvah oddajte svoj glas – to je vaša pravica in državljanska dolžnost.

Jure Ferjan