Pahor je slovenski najpolitik?! Groza!

Foto: epa

Vsak konec leta se izbira ta ali ona osebnost leta. Ljudje – teoretsko ljubši izraz mi je »ovce« – si dajo duška v glasovanju in navijanju za tega ali onega, »tistega, ki je izstopil iz povprečja«, kot vsak teden govorijo na Valu 202 nacionalnega radia.

No, v koncept vsakotedenskega ponedeljkovega glasovanja za osebnost minulega tedna je na Valu 202 vsaj delno vtkan tudi dobrodelni biznis – kar se mi osebno zdi kar sprejemljivo, celo zelo v redu. Namreč: z vsakim poslanim SMS-om (s ključno besedo VAL1 na 1919) ljudje – ki s to dobrodelno gesto nekako izgubijo status »ovc« – prispevajo 1 evro za projekt »Botrstvo«. Kadar pa ljudje glasujejo za najpolitika, pa sem seveda bolj kritičen. Pri nekaterih konceptih glasovanja oz. izbiranja te ali one najosebnosti so ljudje – v tem primeru pa bi se jim dalo reči »ovce« – dobesedno naščuvani h glasovanju točno določene osebe, npr. politika.

Pri izboru najpolitika na znameniti obdobni lestvici je vendarle nekaj specifike. Če je verjeti podatkom oz. javnomnenjskim raziskavam podjetja Episcenter, bi bilo mogoče predsednika države Boruta Pahorja razglasiti za najpolitika leta 2015. Na prvo žogo bi rekel: groza! Z malce več premisleka pa bi vrlim strokovnjakom, bolje rečeno (statističnim) raziskovalcem iz podjetja Episcenter, lahko marsikaj očital – npr. to, kako lahko na podlagi okrog 700 vprašancev in na podlagi sumljivega vzorčenja nekega politika sploh lahko razglasijo za najpolitika leta 2015.

Desnih politikov na lestvicah priljubljenosti ni?
In potem – da bi narod bolj verjel tej informaciji – radijec Marko Radmilovič v svojih »Zapisih iz močvirja« o tem piše, kot da je na tej lestvici zapisana sveta resnica, kljub temu da je v svojih komentarjih malce satiričen. Meni se pa vseeno zdi čudno – mislim pa, da na ta kontekst gledam zelo objektivno –, da bi bilo do Janeza Janše v zadnjem, decembrskem barometru negativno opredeljenih kar tri četrtine vprašancev. Na tej Episcentrovi lestvici tudi sicer prosperirajo samo levičarji.

Na drugem mestu te lestvice je evropska komisarka Violeta Bulc, na tretjem mestu pa se prerivata evropska poslanka Tanja Fajon in prvak SD Dejan Židan. Desnega politika, ki bi imel več naklonjenosti kot nenaklonjenosti, t. r. ni v celotni lestvici – še evropski poslanec Lojze Peterle, ki je najbolje uvrščeni desni politik, ima zgolj neodločeno razmerje 50 : 50.

So bili vsi anketirani iz enote Ljubljana Center?
V celi zgodbi se lahko vprašamo, ali raziskovalci ne vedo, kaj je to loterijski izbor pri vzorčenju, in ali so bili vprašani le iz volilne enote Ljubljana Center. Posploševanje na celotno Slovenijo je namreč v tem primeru popolnoma spodletelo. Je pa po drugi strani tudi čudno, da bi levičarji »svojega« Pahorja tako suvereno ustoličili na prvem mestu priljubljenosti – razen če so butasti. Minuli referendum je namreč pokazal, da imajo tudi levičarji nekaj zdravega kmečkega razuma. In že povprečen kmet bi se moral do Pahorja opredeliti kritično. Je pa res, da se kmet od kmeta razlikuje.

Nekoč Titov koledar, danes Pahorjev
Namreč – v preteklosti je ta isti Pahor v volilni kampanji opravljal tudi kmečka dela in se afnal, češ, da je običajen človek, delavec … Lansko leto je »všečni predsednik«, zato da bi bil bolj popularen, izdal celo koledar s svojimi fotografijami – kar je svoj čas delal tudi Tito (ampak takrat so bili res drugi časi). Dandanes pa … – če predsednik države izda koledar, je to vendarle višek neokusnosti. In človek bi mislil, da takega zdrsa folk ne bo prebavil – pa ga očitno je, kljub temu da si je ta isti predsednik med letom privoščil še en zdrs, pravzaprav dva.

»Ajde miška, to mi deli!«
Med povorko maturantov je vzkliknil: »Ajde miška, to mi deli!« in se po prespani (ali pa tudi neprespani) noči (in na pobudo svojih svetovalcev) narodu tudi patetično opravičil. Sam sem svojevrstno zaznamoval ta predsednikov zdrs – tako, da sem svoja satirična monotragikomična odrska »predavanja« poimenoval: »Ajde miška, to mi deli!« Pred tem sem to, domala identično odrsko »predavanje« poimenoval »Seks, Freud in jaz«. Skozi Freudovo, torej panseksualno psihoanalizo interpretiram vsakdanje družbeno dogajanje in fenomene vsakdanjega življenja (šport, umetnost, politiko …) – in ne morem si pomagati, da vem, kaj (seksualnega) ta vzhičena fantazma: »Ajde miška, to mi deli!« v resnici, torej na nezavedno simbolni ravni, pomeni.

Ta »mi« je preveč seksualen, preveč vulgaren, da bi ga napisal … In kljub temu in takim zdrsom je narod – ki je tega istega Pahorja tudi izvolil za predsednika – še enkrat dokazal, kako je demokracija včasih lahko zelo spodletela politična paradigma. Pa vendarle: narod naj vendarle dobi tisto, kar mu pripada. Včasih si narod kaj izglasuje za nagrado – ker je zdravorazumski in mu to pripada; včasih pa kot kazen, ker je glup (v Sloveniji je beseda butast pogosto premalo sočna – včasih je narod preprosto glup). Kot nagrado za zadravorazumskost smo na nedavnem referendumu družno zavrnili novelo ZZZDR. Za kazen pa, če ga je narod (iz)volil, naj ima Boruta Pahorja tudi za predsednika z vsemi zdrsi – ker: kazen mora biti vzgojna.

Javnomnenjske raziskave in norost ljudi
O javnomnenjskih raziskavah in raznoraznih barometrih pa je ob koncu vendarle treba reči, da človek pač nima svobodne volje. Človeka obvladuje nezavedno – človek pa je tudi sugestibilen, vodljiv, da se mu oprati možgane … In če običajne »ovce« vprašamo, kateri politik jim je najbolj všeč, jih bo večina iz topa ustrelila, da predsednik, na drugo mesto pa bodo postavili kakšnega evropskega komisarja ali komisarko – letos pač Violeto Bulc, v preteklosti pa je vselej visoko kotiral Janez Potočnik. Latentni naboj vprašanja namreč vprašanca napeljuje na odgovor o pomembnosti politična funkcije, ne pa o popularnosti oz. priljubljenosti neke politične osebnosti.

Za sklep naj še dodam, da raznorazna preverjanja javnega mnenja v resnici merijo norost ljudi, ki so se pripravljeni na to ali ono temo razgovoriti ali pa kreirati ta ali oni barometer priljubljenosti tega ali onega politika, medijske zvezde oz. osebnosti.

Roman Vodeb