Naš izobraževalni sistem se sooča z velikimi in usodnimi dilemami, o čemer priča ukinitev moškega spola na filozofski fakulteti in tudi na FDV. In se zdaj na primer večina na aktivnega udeleženca socialnih omrežij Igorja Pribaca obrača kot na tovarišico, kar je seveda itak korektno. Pri FDV pa je zadeva eskalirala tako daleč, da se skuša ukiniti ločena moška in ženska stranišča. To pomembno, tudi izobraževalno in ideološko zadevo je sprožila sicer upokojena profesorica Tanja Rener, ki se je s spolnimi zadevami, spolno identiteto ukvarjala tudi na področju postdiplomskih študijev, čeprav iz predmetnika ni bilo razvidno, da je predavala tudi o straniščih.
Pri tem predlogu se ugotavlja nekaj spolno disfunkcijskih zadev, kar lahko definiramo kot motnje pri delovanju nekega telesnega organa. To pomeni, da je predlog one profesorice luknjičav in ga je treba izpopolniti. Tudi ni povsem jasno, ali ima upokojena profesorica spolne vzgoje na FDV pravni, upravičeni interes za omenjeno rekonstrukcijo izobraževalnega sistema FDV. Renerjeva je namreč upokojena in blagodati spremembe ne bi več uživala, razen če ji FDV zaradi zaslug za spolno vzgojo dodeli doživljenjski častni mandat za uporabo enotirnih stranišč na FDV.
Luknja v predlogu profesorice je v antropološki ugotovitvi, da veliko zakonov propade zategadelj, ker moški doma ne dvigujejo straniščnih okvirjev in po uporabi tudi straniščnih pokrovov ne dajejo tja, kamor zahtevajo ženske. Po podatkih je šele drugi razlog za ločitev varanje, pri čemer prednjačijo ženske, ker si rade poiščejo moške, ki nogavic ne razmetavajo po stanovanju. Predlog upokojenke bi namreč lahko povzročil nemire na sicer marksistično unisoni levičarski fakulteti, ker bi moški del populacije – ne glede na to, da je je spolno opredeljen kot ženska – zaradi neprimerne arhitekture ženskih stranišč FDV spremenil v urinarno zasmrajeno greznico, kar FDV za zdaj še ni, čeprav razredni sovražniki menijo tudi drugače. Takšnega udarca si ta ugledna ustanova – iz katere prihajajo naši najboljši levičarski, boljševistični in neomarksistični kadri – ne zasluži. Mi pa vemo, da je tam tudi valilnica oblastnih organov, kot so na primer Milan Brglez, Jernej Pikalo in drugi. Renerjeva v svojem predlogu ni omenila možnosti, da bi moški v skupnih straniščih lulanje opravili tudi sede, kar je velika pomanjkljivost in govori o njenem siceršnjem nepoznavanju strukture organov in razlik med moškimi in ženskami. To bo trajalo tako dolgo, dokler pač moški tudi po spolnih znamenjih ne bodo ženske, kar levičarska srenja seveda močno zagovarja, pri čemer prednjačijo histerične feministke, ki so itak za odpravo belih, zdravih in bogatih moških, kot je pred časom povedala še ena profesorica s te fakultete – Barbara Rajgelj, ki se po Ljubljani sprehaja s plakatom: “Ne jebejo te pedri, ampak kapitalizem.”
Levičarji nasploh imajo poseben odnos do problematike stranišč, o čemer priča tudi zadnja predvolilna kampanja, v kateri so nad pisoarji viseli zdajšnji predsednik parlamenta Dejan Židan pa minister za šolstvo Pikalo in drugi pod parolo: lulam, torej sem. Kar je boljševistična različica izreka filozofa Reneja Descartesa “mislim, torej sem”. Ali če oboje povežem: ko lulam, lahko mislim. Ali pa tudi ne. Ob vseh teh straniščnih dilemah, ki še vedno niso povsem razčiščene, je seveda popolnoma jasno, zakaj kandidatka za EU volitve Irena Joveva na eno vprašanje ni znala odgovoriti, čeprav se je nanašalo na njeno specialno študijsko usmeritev – mednarodne odnose. To grozljivo priča o tem, da stranišča na FDV že vplivajo tudi na neuspešen pedagoški proces.
Ob tem od skrajne Levice v parlamentu pričakujem, da takoj zahteva ukinitev stranišč nasploh, ker so nepotrebna navlaka.
Vinko Vasle