Lov na fašiste pri nas se nadaljuje in celo zaostruje. Vojno napoved Madžarski in Orbanu je zdaj napovedal tudi združeni odred odbora za kulturo in odbora za zunanjo politiko, ki je za obrambo Komunista žilnih opornic pripravljen dati poslednjo kapljo naše krvi. V občini Komen se je angažiral šef borčevske organizacije Damjan Grmek in v anonimnem (fašisti so pač nevarni) dopisu zahteval, da se znamenitemu arhitektu Maksu Fabianiju, ker je bil fašist, odvzame posthumno častno občanstvo občine Komen. Grmekova organizacija je dedič one komunistično-partizanske revolucionarne sile, ki je zelo rada paktirala s fašisti na Primorskem in nacisti drugod po deželi. Fabiani je zelo nedolžen.
Zato je Grmekov poziv povzročil, da je ušel hudič iz steklenice. Ker, če je tako, bo grozljivo potrebno spreminjati imena ulic in cest, ker je bila večina narodnih herojev tako ali drugače okupatorjevih sodelavcev in so domobranci tako rekoč še najmanj sodelovali – pa še to zato, da so narod branili pred komunisti in partizanskimi masakri. Tole proti Fabianiju spominja tudi na gonjo Serpentinška proti poimenovanju kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču, pa se je narod uprl. Se pa zelo strinjam, da je treba iz naše dežele izgnati vse – zlasti mrtve fašiste, naciste in domobrance. Ti so zelo nevarni.
Poglejmo malo v zgodovino in kmalu leta 1941 na prvomajski združeni paradi nacistov in komunistov v Trbovljah najdemo tudi kasnejšega velikega politika osvoboditve Miho Marinka. To je tisti, ki ga je po vojni dosegla čast, da je bil spoznan za žrtev nasilja v kraljevini Jugoslaviji. Kar je tudi bil – po revirjih je kradel kure in so ga seveda fašistoidni žandarji grdo preganjali. Od tam iz Hrastnika prihaja tudi eden najpomembnejših udov osvoboditve Stane Dolanc, ki je zaslužen za marsikatero disidentsko smrt v stilu “komunisti smo na oblasti, če ne bi bili, bi bil pa kdo drug”. Potem so pač padale glave. A naš Stane, poimenovan tudi Veliki gobar, je bil zagret pripadnik Hitlerjugenda oz. Hitlerjeve mladeži, kar je kasneje zase prevzel Tito in smo dobili Titovo mladino. Za Staneta Dolanca je Jovanka Broz kasneje večkrat javno povedala, da je bil nacistični agent. Josip Broz je tudi bil nekakšen sodelavec okupatorja, saj je na primer 5. maja 1941 pozval komuniste, da naj čimbolj stopajo v nemške službe, pri nas pa so takrat obračunali z Angelo Vode, ki se ni strinjala s sodelovanjem komunistov z okupatorjem.
Turjak in Gračarice so pomemben zgodovinski spomenik sodelovanja partizanov s fašisti. Ti so jim z artilerijo pomagali pokončati domobrance na Turjaku in v Gračaricah in ne razumem, čemu se ob spominskih dneh tega ne pove. Pa jih ja ni menda sram onih Turnškovih iz ZZB! Zmaga je le zmaga, četudi so jo izbojevali fašisti v imenu partizanov. Veliko je tudi znanega o tem, da so okupatorji kot talce v glavnem streljali nekomuniste, nekateri znani komunisti pa so se iz zaporov gestapa in fašistov na čudežen način rešili. No, ne ravno na čudežen, ker so jih okupatorji pač spustili na svobodo. Primorski pisatelj France Bevk je bil na primer eden od tistih, ki so z Nemci na Primorskem podpisali sporazum o nenapadanju.
“Dragi Ivan,” pa se začenja posvetilo našega Serpentinška šefu kamniške občinske uprave, ki je za rojstni dan od njega dobil knjigo o Hitlerju. Serpentinšek obožuje Hitlerja in Mein kampf. Boji pa se opozicije, zato okrog svoje kamniške hiše gradi kitajski oziroma trimetrski kamniški zid. Ki bo viden tudi iz vesolja.
Vinko Vasle