[Pisma – od zmage do zmage] Nesrečniki iz mojih medijev

Kolumnist Vinko Vasle

Odziv opozicije na vladni pamflet, ki je zaobšel svet in deželo osramotil – ta odziv je bil primeren, čeravno preveč miroljuben. Ko so na dveh odborih zasliševali ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja, so mu preveč demokratično dovolili, da je govoril, potem pa storili še drugo napako, da niso zaklenili dvorane in mu preprečili, da bi odšel. Naša tovarišica Violeta Tomić je bila tako osupla, da so nekateri pomislili (ne prvič), da je na mamilah, udarni intelektualec v rezervi socialnih demokratov Matjaž Nemec pa od takrat dalje jeclja. Naša strankarsko opozicijska dika Lidija Divjak Mirnik pa je od te naci vlade že tako sesuta, da hodi naokrog z modrcom namesto običajne maske.

Kar zadeva MSM novinarstvo, je treba povedati, da je deležno številnih sramotitev in napadov. V tekstih domobranci in fašisti štejejo vejice, zlasti nepravilno postavljene – kar itak nima nobene zveze z našo resnicoljubnostjo, ker odkar ni več znamenite slavistke Brede Pogorelec, da bi naše naučila, kaj je prav in kaj narobe, je vse prav oz. vse narobe. Novinarje se na primer napada, da tuje tekste kradejo iz googla in jih z googlom tudi prevajajo. Ne vem, kje je tu problem, če odštejemo prevode! Potem se jim podtika, da hodijo po svoje mnenje v ukradeno vilo, Milan Kučan jim pa kar po telefonu uredi medij. Tudi to ne more biti problem, ker naši novinarji morajo nekje dobiti stališča in se ustrezno orientirati.

Najbolj se napada javno hišo RTV, ker tiskane medije kot so Delo, Dnevnik, Večer, Mladina in Reporter se napada manj, ker imajo mizerne naklade. Nekoč sem že predlagal, da bi bilo treba v medijski zakon zapisati, da sta vsak državljan in državljanka, ko dopolnita 15 let, dolžna naročiti vse te medije, fašisti in domobranci pa kazensko od vsakega po 3 izvode.

Eden najhujših napadov na naše medije je trditev, da lažejo. Kar ni res, ker tega ne delajo zavestno in to sodišča upoštevajo. Se spomnim naše TV zvezde Jelene Aščić, ki je v Utripu pred časom rekla, da vodja opozicije Janez Janša snuje lastno vojsko. Vodja opozicije se je na to ostro odzval in končal na sodišču. Kar je tudi prav, ne more politik ocenjevati, kaj je resnica in kaj laž. Ker to potem pomeni napad na avtonomijo medijev in novinarsko svobodo. Zato je Janša na programskem svetu RTV dobil grožnjo s smrtjo.

Špela Kožar.

Kožarjeva in Štefančič
Na srečo imamo v naših medijih zavedne levičarje. Ena takšnih je na primer Špela Kožar, ki jo je novinarstva učil Marcel Štefančič in zdaj je, kar je, se ne da nič pomagati. Zadnjič je imela nek prispevek o revnih kulturnikih in ministrstvo se je odzvalo z demantijem. Čisti napad na svobodo zavajanja, kar je po kodeksu ena temeljnih pravic  komentiranja. Zato javna hiša demantija ni objavila. Sicer pa je Kožarjeva znana kot ena boljših iskalk nacistov in fašistov v deželi in je v  rodnem Velenju razkrinkala mladoletnika, ki je obesil dva letalka z nespodobno fašistično vsebino oz. svastiko, kar je isto. Nesreča je hotela, da je bil mulc iz leve familije, Kožarjeva je pa v naprej predvidevala, da so na delu Janševi desničarji. Pa kaj, lahko bi pa bili, je rekla.

O Dejanu Karbi in Blažu Zgagi ne bom nič rekel, ker tudi fantazijsko novinarstvo je naša zvrst. Bolj zanimiv je napad politika Dimitrija Rupla na mladoletno novinarko Večera  Kristino Božič, ki ji je odkazal, da je ponaredila izjavo komisarke Dunje Mijatović, iz česar je nastal vsenovinarski upor proti napadom na novinarje. Kaj ima politik tipa Rupel za polemizirati z njenim ponaredkom! Punca je polnoletna, za Večer pa se tudi ve, da je bolj zabavni tip regijskega stenčasa.

Tudi Suzana Kos je ponaredila neko Janševo stališče – v njem ni nikoli omenjal Aleksandra Čeferina, a novinarka je to uporabila, ker drugače komentarja ne bi bilo. Ona pa je od tega plačana. Tudi očitanje alkoholne nesreče s službenim avtom naši TV Mojci Dumančič v luči aktualnega napihanja Franca Breznika, ni primerno. Novinar lahko, politik pa ne. Amen. Nesrečnica še umora kamre ni pozabila, zdaj pa tole.

Vinko Vasle