[Pisma – od zmage do zmage] Serpentinškovo berilo svobode

Vinko Vasle

Vrag je vzel šalo. Vojna bo. V glasilu partije Mladina je njen politkomisar Grega Repovž zapisal, da so Madžari napadli suvereno Slovenijo. Repovž izhaja iz tistega dela familije, ki je odkrila veliki pok (nesramna opozicija temu pravi mali prdec iz Murgel), saj njegov oče Aleksander Lucu iz tedna v teden v dvornem uradnem listu razkriva nove in nove zarote.

Napad Orbanove vojske je bil silovit. Najprej je veleposlanica pisala Mladini, ki je objavila Orbana v hitlerjanski pozi, in protestirala. Že to je bilo najmanj vmešavanje v notranje zadeve Grege Repovža, ki uresničuje politiko “po komunizmu komunizem”, zato so vsi drugi, ki tega ne podpirajo, nacisti in fašisti. Ker se Orban s komunistično dediščino na Madžarskem ne spopada s cvetjem in lepo besedo, s tem generalno gledano slabim zgledom ogroža tudi suverenost prevladujočega komunizma tudi pri nas. Od tod izhaja tista karikatura, zaradi katere je naša država fasala celo madžarsko diplomatsko noto. Kar je nepredstavljivo, če vemo, da Mladina celo lastne politike razglaša za Goebbelse, nacije in drugo zalego in je napad na tujega suverena pač logična posledica uredniške politike.

A zdaj je, kar je. Diplomatska bomba je prestopila vse meje in meje suverene Slovenije je treba braniti. Neki načrti kažejo, da bi se napad na Madžarsko zgodil v treh smereh. Prvi ešalon bi zasedel Lenti, drugi ešalon bi aneksiral Blatno jezero, tretji pa Budim, ker v vojaškem razsulu, v kakršnem je naša vojska, niso dobili načrta, da je na drugi strani tudi Pešta. A to je šele začetek. Malo skrbi izjava obrambnega ministra Karla Erjavca, da je naša vojska dobra za mir, za vojno pa ne. Kar našo obrambno sposobnost in napadalnost dela posebni in sta lahko zgled mirovne politike. K temu je v veliki meri prispevala naša stranka Levica, ki bi ji sicer lahko očitali izdajo domovine, a ji ne bomo, ker jo zdaj v vojni z Orbanom potrebujemo. V resnici bo šlo za zgodovinski spopad, ne pa tudi za prvo vojno, ki so jo zakuhali mediji. Zadnjo balkansko je skuhal Miloševićev propagandni aparat, a se je potem slabo končalo, je od Velike Srbije ostal samo še beograjski pašaluk. Zato morajo naši biti previdni v sveti vojni z Madžarsko, da se nam ne primeri, da bi od Slovenije ostala samo še srbska enklava Ljubljana.

Minister za obrambo Karl Erjavec in načelnica Generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc (Foto: STA)

Sicer pa napad Orbana in Madžarske na partijsko glasilo Mladina ni edini poskus naše okupacije. Že omenjeni politkomisar Repovž namreč v vojaškem žargonu ugotavlja, da se okupacija Slovenije že dogaja. Tako je na primer pet kmetov v Prekmurju dobilo madžarski kredit, ker jim ga naši niso dali, in ti kmetje zdaj v resnici predstavljajo peto agrarno kolono. Znano je tudi, da je Alenka Bratušek obranila Luko Koper in drugi tir pred Orbanovo aneksijo. Manj je znano, da je Orban že aneksiral ozemlje v Lendavi, ko je dal denar za nogometni stadion. To je za zdaj še eksteritorialno ozemlje, v resnici pa že Madžarska. Z napovedjo vojne in anšlusom Madžarske pa je treba po moje počakati do 14. aprila, ko je cvetna nedelja, ker bi bilo to močno sporočilo Orbanu.

Če nekateri še dvomite v upravičenost napada na Madžarsko, ker se vam zdi, da imamo doma vsestransko razsulo v vojski, zdravstvu, na vladi in v proračunu, sodite med mentalne sodelavce okupatorja in izdajalce. Nič ni pomembnejšega kot obramba našega medijskega prostora, natančneje slovenskega kripto Komunista Mladine! Orban in Madžarska seveda ne moreta disciplinirati naših medijev in novinarjev, ker to sami najbolje znamo in s tem varujemo suvereno državo. Na primer, Serpentinšek je v vlogi predsednika vlade suvereno zavaroval oglaševanje v Demokraciji in na Nova24TV in je s tem v resnici zavaroval medijsko svobodo, ker so bili v omenjenih medijih preveč svobodni.

Naša medijska politika je seveda načelno stroga. Svoboda medijev in govora ni za vse in je tako tudi prav. Če bi bila za vse, bi to bila inflacija svobode, kar je že blizu anarhije, podobne dogajanjem v naši vladi, kjer je preveč kadrovske svobode. Ali kot pravi Serpentinšek, kadar ni ravno pri maši, komunisti smo na oblasti, če ne bi bili mi, bi bil pa kdo drug. Mi v resnici opozicije ne potrebujemo, ker je samo za špetir. Spomnite se ljudske skupščine, ko si nihče ni upal dvigniti roke proti ali vzdržan. Enemu se je menda nekoč ponesrečilo in še zdaj iščejo njegove kosti.

To naj nam bo vodilo.

Vinko Vasle