fbpx

Povprečni upokojenec je revež; tudi ob četrti pokojninski reformi očitno ne bo junaka, ki bi očistil pokojninski sistem privilegiranih pokojnin!

Bernard Brščič

Pokojninski sistem je ena večjih civilizacijskih pridobitev. Z zavarovanjem pred tveganjem dolgoživosti naj bi preprečeval revščino starostnikov. Starost zaradi z njo povezanih tegob že tako pogosto ni najlepši del človekovega življenja, če jo spremlja revščina še toliko slabše. Katerikoli sistem financiranja pokojninskega sistema država izbere, bodisi dokladnega pay-as-you-go bodisi naložbeni sistem s kapitalskim pokritjem, je breme financiranja na aktivni populaciji.

Je pa res, da je dokladni sistem v primerjavi z naložbenim sistemom bolj občutljiv na demografske spremembe. V razmerah demografskega
somraka, kot je slovenski, je pokojninski sistem med Scilo zagotavljanja vzdržnosti in Karibdo preprečevanja revščine.

Od osamosvojitve leta 1991 do danes so bile izvedene tri pokojninske reforme, 1992, 1999 in 2012. Vse tri so bile parametrične.

Vedno večje število upokojencev dobiva vedno manjši delež pokojnin
Pred veliko pokojninsko reformo leta 1999 je sicer Mednarodni denarni sklad predlagal paradigmatsko reformo, ko naj bi dokladni sistem zamenjal naložbeni sistem s kapitalskim pokritjem. Zaradi izjemnega javnofinančnega bremena financiranja prehoda je bila izvedena parametrična reforma. Vse tri pokojninske reforme so bile usmerjene v spremembo treh ključnih parametrov: zvišanje upokojitvene starosti, znižanje odmernega odstotka in spremembo načina usklajevanja pokojnin. Trdim, da so bile vse tri reforme uspešne. Poslovanje ZPIZ je vseskozi stabilno, pokojnine se nakazujejo redno. Za Slovenijo ne prav majhen uspeh. Uspešne so bile predvsem z vidika zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti. Poveden je uvid v pokojninsko statistiko zadnjega desetletja. Delež odhodkov za pokojnine v BDP je leta 2009 znašal 10,67 odstotka, v letu 2018 se je znižal na 9,78 odstotka. V istem obdobju se je število upokojencev zvišalo s 538.455 v letu 2009 na 617.299 v letu 2018. To pomeni, da se je ob slabih 15-odstotnem zvišanju števila upokojencev delež pokojnin znižal za slabo odstotno točko. Povedano drugače, vedno večje število upokojencev dobiva vedno manjši delež pokojnin v BDP.

Foto: iStock

Deloma to lahko pripišemo razmeroma ugodni gospodarski rasti v zadnjih petih letih, ki znatno blaži javnofinančne pritiske. Povedno je, da se je znesek transferjev ZPIZ iz proračuna v zadnjih petih letih zmanjšal za 28 odstotkov in je v lanskem letu znašal 1,06 milijarde evrov. Še bolj kot gospodarska rast ima za blagodejne javnofinančne učinke zasluge reforma iz leta 2012. Ta je zaradi zviševanja upokojitvene starosti prepolovila vsakoletno število novih upokojencev.

Če lahko parametričnim reformam slovenskega pokojninskega sistema po kriteriju javnofinančne vzdržnosti podelimo visoko oceno, je ocena preprečevanja revščine starostnikov manj laskava. Pokojnine slovenskih upokojencev so v povprečju nizke. Zelo nizke. Povprečna starostna pokojnina znaša samo 644 evrov. Meja revščine za samsko osebo je bila v lanskem letu pri nas 636 evrov. Če upoštevam, da kar 57,6 odstotka upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od povprečne, si drznem soditi, da je povprečni slovenski upokojenec revež. Nasploh so podatki o porazdelitvi pokojnin zaskrbljujoči. Tako na primer 26,4 odstotka upokojencev prejema pokojnino, ki je manjša od 500 evrov, kar 88,5 odstotka jih prejema pokojnino, nižjo od 1.000 evrov. Pokojnino nad 1.500 evrov prejema 2,9 odstotka, nad 2.000 evrov pa celo samo 0,4 odstotka upokojencev.

Kar 50 kategorij zajema nezaslužene – privilegirane pokojnine
Zniževanje odmernih odstotkov pri izračunu pokojnin, se je odrazilo v izjemnem padcu razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo. To se je v zadnjem desetletju znižalo za kar osem odstotnih točk, s 66,6 odstotka v letu 2009 na samo 58,6 odstotka. Da so trendi slabšanja ekonomskega položaja zaskrbljivi, so ugotovili tudi v Vladi RS in prejšnji teden predstavili smernice nove parametrične reforme. Razveseljiva je napoved zvišanja odmernega odstotka pokojnin. Tisti, ki bi se upokojili v letu 2025, naj bi imeli osem odstotkov višje pokojnine, kot če bi se upokojili po obstoječih pogojih. Pohvalno. Manj navdušen sem nad dvigom upokojitvene starosti na 67 let. Res se pričakovana življenjska doba daljša, a 67 let je visoka upokojitvena starost. Po mojem previsoka in nedosegljiva za veliko poklicnih skupin. Delali naj bi torej dlje za nekoliko višje pokojnine.

Svetlana Makarovič je primer privilegiranke, ki prejema visoko kulturniško pokojnino. (Foto: STA)

Težava, ki pesti novo pokojninsko reformo, je enaka kot tistih iz let 1992, 1999 in 2012, ne naslavlja problema nezasluženih pokojnin oziroma t. i. pokojninskih zastonjkarjev. Gre za okoli 50 kategorij izplačil, ki niso utemeljena v plačanih prispevkih (izjemne pokojnine kulturnikov, športnikov, borcev NOB, pripadnikov SDV, pripadnikov JLA itd.). Celoten znesek po 161.členu ZPIZ-2 v lanskem letu je znašal 218 milijonov evrov. Znaten prihranek, ki bi ga lahko namenili izboljšanju pokojnin tistih, ki so plačevali prispevke slovenskemu izvajalcu pokojninskega zavarovanja. Tudi ob četrti pokojninski reformi očitno ne bo junaka, ki bi očistil pokojninski sistem nezasluženih pokojnin. Škoda.

Bernard Brščič