fbpx

Predsedniška tekma in parlamentarni “blitzkrieg”*

Odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec.

V prvem delu revije Demokracija osrednjo pozornost namenjamo predsedniški kampanji, ki je že v polnem teku. Pri tem opozarjamo na poskus tranzicijske levice, da s svojima glavnima kandidatkama, to je z Natašo Pirc Musar in Marto Kos, zasede čim več javnomnenjskega prostora. Ob tem se kot v preteklosti poslužuje taktične prevare v obliki poudarjanja razlik in domnevnega spora med obema kandidatkama, ki sta sicer tipični predstavnici tranzicijske levice (t. i. globoke države); obe oholi, arogantni in vase zagledani kaviarsocialistki ter pozerski feministki, ki ju dominantni slovenski mediji v zadnjih tednih prikazujejo v kar najboljši luči. Povsod ju je polno …

V Demokraciji zato objavljamo intervju s prejšnjim zunanjim ministrom, poslancem SDS in predsedniškim kandidatom dr. Anžetom Logarjem, ki pravi, da se je z mislijo na kandidaturo že nekaj časa poigraval. “Odločitve, predvsem pa napoved obračuna z vsem, kar je bilo storjeno, predlagano ali imenovano v času prejšnje vlade, pa so samo potrdile mojo odločenost, da je Slovenkam in Slovencem treba dokazati, da se da tudi drugače. V dialogu, s sodelovanjem, podporo dobrim rešitvam in predlogom ne glede na to, iz katere smeri pridejo.” Pri tem se Logar zgleduje po zdajšnjem predsedniku republike Borutu Pahorju, ki se je oba svoja mandata trudil ljudi povezovati. Logar zato dodaja: “Želim nadgraditi koncept sodelovanja. Tudi na področjih, kjer se zdimo drug drugemu tako vsaksebi, da je nemogoče najti skupno pot. Morda danes. A z majhnimi koraki postopoma to razdaljo lahko zmanjšujemo, in če to delamo vztrajno, dlje časa, si bomo nekoč podali roke. Mislim, da je to cilj, h kateremu mora stremeti predsednik republike. Sodelovanje, delo za skupni cilj sprosti neizmeren potencial, ki se skriva v nas, v vsakem izmed nas.”

No, kot kaže ponedeljkova raziskava javnega mnenja Vox populi, ki jo je za Dnevnik in Večer naredila levičarska agencija Ninamedia, bi v prvem krogu za Pirc Musarjevo glasovalo 30,1 odstotka vprašanih, za Logarja 28,2 odstotka, za podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos pa 19,4 odstotka. Na četrtem mestu bi bil kočevski župan Vladimir Prebilič (3,8 odstotka), peta psihoanalitičarka Nina Krajnik (1,9 odstotka) oziroma šesti glasbenik Gregor Bezenšek (1,9 odstotka) in sedmi javnosti povsem neznani Leo Trojar (0,0 odstotka). Nobenega od naštetih ne bi izbralo 4,2 odstotka vprašanih, “drugo” (Ljudmilo Novak) bi volilo 1,2 odstotka anketiranih. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 9,1 odstotka anketiranih, da ne bodo volili, pa 0,3 odstotka. Potreben bi bil torej drugi krog predsedniških volitev, kjer bi lahko šlo zelo na tesno. Pri tem še vedno obstaja nevarnost, da bi z vstopom še kakšnega desnega kandidata ali kvazidesne kandidatke v predsedniško tekmo tranzicijski levici uspelo pripeljati v drugi krog tako Pirc Musarjevo kot Marto Kos …

Pri tem je jasno, da bo na predsedniško tekmo v veliki meri vplivalo to, kako uspešno oziroma neuspešno se bo z naraščajočo draginjo spopadla Golobova levičarska vlada. Ta se vse od prisege v Državnem zboru Republike Slovenije fokusira predvsem na kadrovske čistke in zasedanje ključnih pozicij. Njeni protidraginjski ukrepi so večinoma taki, da v prvi fazi omogočijo še dodaten dvig cen na posameznih sektorjih, nato jih zamrzne in to “prodaja” kot velik in pomemben protidraginjski ukrep. O tem pišemo v posebnem članku. Prejšnji teden je koalicijski glasovalni stroj na izrednih sejah sprejel več spornih zakonov, med njimi vladno novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu in predlog zakona “za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države”, ki ga je vložil Inštitut 8. marec. Skratka, zakon, ki naj bi odpravil domnevno škodljivo delovanje prejšnje, Janševe vlade.

Seveda gre pri tem za škandalozno demoniziranje desnosredinske politične garniture, ki se je v preteklih dveh letih nedvomno izkazala. Podobno smo priča demoniziranju sedanjega vodstva RTV Slovenija, ki ga skušajo vladajoči s kršenjem parlamentarnega postopka in nadvse sporno, če ne celo protiustavno novelo zakona predčasno obglaviti. Da se pri tem sklicujejo na nekakšno “depolitizacijo”, je brezsramno sprenevedanje na kvadrat. S sprejeto novelo zakona o RTVS namreč želijo po hitrem postopku doseči, da bodo imeli levičarji ta osrednji javni zavod, spet popolnoma v svojih rokah. Kot v svinčenih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja …

*Bliskovita vojna

Dr. Metod Berlec